Črna gora – zgodovina in čisto morje

Prosti čas | maj '16

Prespansko jezero je najlepše raziskovati z ladjo.

Več kot polovica nekdaj najmanjše jugoslovanske republike leži na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Svojevrsten pečat pa ji daje še pestra in razvejana, dobrih tristo kilometrov dolga morska obala, ki privlači največ turistov. Tudi Slovence.

Od leta 2006, ko je Črna gora postala samostojna, sem jo obiskal že nekajkrat. In moram reči, da se je v tem času marsikaj spremenilo. Žal so najopaznejše številne novogradnje ob obali in vedno višje cene. A domačini so še vedno prijazni in radi poklepetajo s prebivalci nekdanje skupne države. V Črni gori danes živi tudi okoli štiristo Slovencev in z nekaterimi sem se srečal v edinem slovenskem društvu Vida Matjan v prestolnici Podgorici. Med njimi je tudi upokojenec Mariborčan Milan Filipič. Poklicna pot ga je pripeljala v Črno goro, kjer si je ustvaril družino – in ostal. »Slovenščina mi ne gre več tako dobro z jezika,« se je skoraj opravičeval v prijetni hiši na obrobju mesta. »A z znanci iz Slovenije še ohranjamo stike in marsikateri nas tudi obišče. No, večina le na poti proti morju …«

 Največje balkansko jezero

Podgorica ni posebno zanimivo mesto, a že v bližnji okolici je precej drugače. Še posebno ob obalah Skadrskega jezera. Največje jezero Balkanskega polotoka leži na meji med Črno goro in Albanijo, imenuje pa se po albanskem mestu Skader (Shkodra). Njegova največja globina znaša 44 metrov, na njem pa je kar petdeset otokov. Črnogorska stran jezera je od leta 1983 del nacionalnega parka, saj na tem območju živi več kot 30 vrst rib in okoli 270 vrst ptičev. Med drugim je to pomembno zatočišče pelikanov in eno zadnjih sredozemskih sladkovodnih močvirij. Jezero zaradi zaraščenih obal ni najbolj primerno za masovni turizem. O tem sem se hitro prepričal, saj skoraj nisem mogel zaviti s ceste, ki ob jezeru vodi proti morju. Zanimivejši postanek mi je uspelo narediti šele v manjšem ribiškem kraju Vranjina. Stisnjen med jezerske pritoke, železniško progo in cesto ni posebno privlačen. A s tega dela obale se je mogoče podati na raziskovanje okolice, v kateri med drugim vabijo ostanki samostana s cerkvico in trdnjava Lesendro, ki je nekoč kljubovala turškim osvajalcem. Od tod se je mogoče podati na vožnjo s čolni ali manjšimi ladjami. Spoznavanje redko naseljenih obal, poraščenih s trstičjem, je posebno doživetje za ljubitelje narave in ribiče. Nad neokrnjeno naravo se dvigujejo gorski vrhovi, čez katere vodi tudi cesta proti morju. Ta se razcepi kmalu za jezerom – desni krak vodi čez hribe, levi pa skozi predor, ki krepko skrajša vožnjo proti morju. »Predor je zgradilo slovensko podjetje,« mimogrede navrže policist, ki me je ustavil med redno kontrolo. »Kako je kaj v Sloveniji? Vidim, da pri vas lahko vozite s parkirnimi lučmi. No, pri nas morate imeti prižgane kratke luči! Toliko, da veste – in srečno vožnjo,« me je brez kazni pospremil proti obali.

Bar – več kot pristanišče

Stari Bar vabi v drugačno podobo

Cesto delno spremlja železniška proga, ki je skozi dolg predor speljana do Bara. Mesto se ponaša s privlačno plažo, promenado s palmami, urejenimi parki in dvorcem kralja Nikole, v katerem je danes mestni muzej. Znamenite so tudi oljke, stare dobri dve tisočletji, v enem izmed parkov. V notranjosti pa se skriva Stari Bar, ki se razprostira ob vznožju gore Rumija. Mesto se ponaša z dolgo zgodovino, saj so se tod izmenjavali Bizantinci, Slovani, Benečani in Turki. Konec 19. stoletja je končalo v ruševinah, ljudje pa so se začeli naseljevati ob obali. Leta 1979 je starodavno mesto prizadel še potres. Nekaj let kasneje so ga obnovili in danes lahko občudujemo ohranjeno obzidje trdnjave Haj Nehaj iz 15. stoletja, obnovljenih pa je tudi nekaj zgradb, v katerih so urejeni muzeji in prireditveni prostori. Pod obzidjem se stiska naselje, katerega ozke ulice in hiše spominjajo na davno preteklost. Tu vabi nekaj gostinskih lokalov in ducat trgovin s spominki, ki popestrijo pot do utrdbe. V eni izmed prodajaln je domačin potožil, da ima bolj malo prometa, saj turisti kar hitijo naprej … S sporazumevanjem s Slovenci nimamo težav. Domačini so ponosni na črnogorščino, čeprav Srbi pravijo, da je to le narečje srbske jekavščine. Tako so kot uradni jeziki v državi priznani tudi srbščina, hrvaščina, bosanščina in albanščina. Celo uradna pisava ni enotna, saj imajo cirilico in latinico. Zanimiv je način učenja pisanja: ena šolska generacija se v prvem razredu uči latinico, naslednja pa cirilico – tako načeloma poznajo obe.

Prestiž na Svetem Štefanu

Sveti Štefan je še vedno razkošno hotelsko naselje

Ob črnogorski obali je res veliko krajev, v katerih se je vredno ustaviti. Predvsem zaradi plaž in nekaterih srednjeveških mest, kot je Budva. Budvansko riviero predstavlja več kot deset plaž, ki se stiskajo v zanimivih zalivih. Najprivlačnejši je star srednjeveški del, kjer se za obrambnim obzidjem vijejo ozke ulice. Poletja poživljajo številne prireditve, med katerimi sta najbolj odmevni Grad teater Budva in Music festival Budva.

Najbolj znan je verjetno otoček Sveti Štefan. Na njem se stiska prestižno hotelsko naselje, urejeno v stari ribiški vasi. Sveti Štefan je v rokah tujcev, saj zanj od leta 2005 skrbi podjetje Aman resorts, ki ima pod svojim okriljem več hotelov najvišjega razreda. V 60. letih preteklega stoletja je na otoku živelo le še nekaj starejših ljudi. Pogoji so bili težki, saj niso imeli pitne vode in obdelovalne zemlje. Zato so bili kar veseli, ko jim je takratna oblast v zameno za kamnite hiše na otoku ponudila nove hiše na obali. Staro vas skupaj s cerkvami so skoraj v celoti ohranili, hiše pa so spremenili v razkošne apartmaje. Jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito je na otok vabil najimenitnejše goste, tako državnike kot filmske zvezde. Med zadnjimi je bila tudi Sophia Loren, po njej so poimenovali največji apartma. Neuradno je otok mogoče obiskati, kadar nimajo veliko gostov. Po dogovoru si je namreč mogoče omisliti kosilo ali večerjo v kateri izmed restavracij. Drobec prestiža lahko občutite tudi na kateri izmed hotelskih plaž z rjavo rožnato obarvanim peskom. Vendar je treba za obvezen najem senčnika in ležalnikov seči globoko v žep – kar 75 evrov boste odšteli za to razkošje. Če seveda niste gost hotela, v katerem je treba za nočitev plačati okoli 1000 evrov. In ja, tudi v Črni gori od leta 2002 po posebnem sporazumu uporabljajo evre ...

Slikoviti zalivi

Slikovit Kotorski zaliv

No, k sreči so cene na drugih delih obale podobne kot pri nas. Najbolj oddaljena je Ulcinjska riviera, ki se razteza od rta St. Ulcinj do ustja reke Bojane. Tu so najdaljše plaže v Črni gori, med katerimi je še posebno znana Velika plaža. Ta je zelo priljubljena med jadralci. Privlačno je tudi mesto Ulcinj, ki je bilo nekoč gusarska postojanka. V mestu lahko občudujete dediščino grške, rimske, bizantinske in turške civilizacije. Duh preteklih časov je mogoče občutiti v starem delu mesta, ki se stiska za mogočno utrdbo ob obali. Posebnost tega dela obale, ki leži ob albanski meji, je tudi Ada Bojana, peščen trikotni otok na ustju reke Bojane. Z ene strani ga obdaja morje, z dveh pa reka Bojana. Na njem je znano nudistično naselje in nekaj običajnih hotelov.

Med zadnjim potepanjem me je najbolj prevzela Hercegnovska riviera s številnimi rti, otočki in globokimi zalivi. Najprivlačnejše mesto tega dela obale je Kotor. Staro mestno jedro z znamenito trdnjavo je nastalo v 12. stoletju in je izjemno lepo ohranjeno. Najlepših razgledov sem bil deležen s trdnjave nad mestom. Do nje vodi kar naporna pot po stoterih stopnicah, za katero boste potrebovali dobro uro časa. Kotor leži ob najmikavnejšem črnogorskem zalivu Boka Kotorska. Razdeljen je na štiri manjše zalive, ob katerih se vrstijo mesta in manjše vasi, kot so Kotor, Perast, Risan, Tivat in Hercegnovi. Ob zalivu so številne manjše plaže, obiskati pa je mogoče tudi nekaj otočkov. Najprivlačnejša – Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela – ležita ob starem pristaniškem kraju Perast. Nekoč mogočno pomorsko središče je zaščiteno kot muzej.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media