Št. 5, 5. maj 2016

  • Spodbujati dobro

    maj '16

    Zadnja razkritja mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev o številnih posameznikih iz več držav sveta, tudi iz Slovenije, ki so skrivaj prenesli svoj denar v davčne oaze, da bi se izognili plačilu davkov, kažejo, kako država dopušča dvojna merila. Sodobni svet ima v rokah peščica bogatašev, ki si dovoli vse, na drugi strani je vse več revnih in brezpravnih. Nekdo, ki se koplje v denarju, se s pomočjo davčnih oaz izogne plačilu prispevkov za javno zdravstvo, šolstvo, za delovanje državnih ustanov, za gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture in drugo, jih pa plačujejo navadni državljani, ki temu ne morejo ubežati. Njim zaradi nekaj sto evrov dolga jemljejo celo stanovanje, v katerem živijo. Finančna uprava očitno velikih rib ne more ali noče odkriti.

Kazalo

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk 

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Najnižja in najvišja pokojninska osnova za letos priznane pokojnine V začetku aprila je svet zavoda (potem, ko so bili predhodno objavljeni v zakonu zahtevani podatki) sprejel dva, za dokončno priznavanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2016 nujna izvedbena sklepa. To sta sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. V njih so določeni nove višine naštetih osnov in zneskov, ki bodo veljale v letošnjem letu. Zaradi sprememb, nastalih v elementih, ki služijo za njihov izračun, jih je treba vsako leto na novo določiti. Te zneske v nadaljevanju povzemamo in obenem pojasnjujemo njihov namen in uporabo.

  Zveza društev upokojencev Slovenije je že preko 40 let članica EURAG, najstarejše evropske organizacije starejših. Lani je ZDUS sprejel pobudo vodstva EURAG-a, da 6. in 7. maja letos v Ljubljani organizira srečanje Generalnega sveta. Tema mednarodne konference »Organizacije starejših, njihova učinkovitost in vpliv v družbi« se dotika specifik in izzivov staranja ter uveljavljanja predlogov za potrebne spremembe ali aktivnosti v družbi preko organiziranega delovanja starejših.

Ločeno izplačilo pokojnin od drugih prejemkov Zpiz

Pri pobiranju prispevkov (PIZ) ni napredka Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ima pomembno in odgovorno nalogo, saj je zadolžen za pobiranje davkov, ki so prihodek štirih blagajn javnega financiranja v naši državi. To so: proračun države, ZPIZ, ZZZS in občinskih proračunov. V letu 2015 je FURS za imenovane blagajne pobral neto dobri 14 milijard evrov, kar je bilo 500 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2014.

Bela knjiga o prihodnjih pokojninah Te dni je bila predstavljena bela knjiga o pokojninah, ki so jo pripravili strokovnjaki, ki se že dolgo obdobje ukvarjajo s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter demografskimi trendi. Knjiga med drugim vsebuje nabor potrebnih ukrepov, s katerimi naj bi vsem, predvsem pa bodočim generacijam zagotovili primerne pokojnine in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ta dokument ne pomeni uveljavitev reforme preko noči, pripravljen je pravočasno zato, da bi lahko v primernem roku sprejeli družbeni konsenz oziroma dogovor, kakšne naj bodo rešitve, ki jih bo treba uveljaviti z novo zakonodajo.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

POISKALI SMO ODGOVOR: Namesto cvetja in sveč

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Vsak dan s prijatelji mu podaljša življenje Prvi pomladanski dan je bil letos poseben za Franca Severja Franto, ki je na ta dan dopolnil častitljivih 93 let in predstavil svojo tretjo knjigo, tokrat z naslovom Brnik letališče ali lovišče, v kateri predstavlja razvoj civilnega letalstva v Sloveniji. Knjiga je aktualna, saj smo le nekaj dni prej izvedeli, da je država prodala podjetje Adrio Airways, letališče Brnik oziroma Letališče Jožeta Pučnika pa je že od prej v rokah podjetja, ki je v lasti države Nemčije.

Novinar in urednik, ki je postal galerist Če se sprehodite po ljubljanski galerijski poti, ki povezuje sedem razstavno prodajnih galerij v središču mesta, boste na Novem trgu 6, v Naglasovi palači, našli Galerijo 22, ki jo vodi Boštjan Pirc. Njegov osnovni poklic je novinar, a ljubezen do umetnosti ga je pripeljala v galerijske vode.

Grašiči združujejo in razveseljujejo  Družina Grašič živi v vasi Križe v tržiški občini. Njihov dom je kot iz pravljice – hiša, ki je zanimivo umeščena v hrib, je do podrobnosti urejena, na vrtu je lepa brunarica, tudi ribnik, vse pa kar žari od cvetja in zelenja… «Ko sva se z ženo Florjanco poročila, sva živela v očetovi hiši, želela pa sva si zgraditi tudi povsem svoj dom. Zato sem šel za dve leti delat v Nemčijo, kjer sem zaslužil desetkrat več kot doma. V tujini sem opazoval, kako ljudje tam živijo, občudoval arhitekturo in videl zanimive rešitve, ki so bile primerne tudi za našo, precej pokonci postavljeno parcelo,« pripoveduje 76-letni Vinko Grašič. Poudari, da ima rad urejeno življenje, kar pa ne pomeni, da je njegovo življenje dolgočasno – prej obratno. Kot mladenič je bil dober atlet in še boljši tekač na smučeh, nato uspešen trener – tudi hčerke Andreje – in odličen organizator. Pa tudi alpinist; leta 1971 je bil na vrhu Mont Blanc. Da pušča pozitivne sledi, potrjuje tudi naziv častnega občana Tržiča.

Ljudje so se lotili vsakega dela, samo da so kaj zaslužili Razloženo naselje v jugozahodnem delu Posavskega hribovja leži v ozki dolini potoka Besnice, ki izvira pod Malim Trebeljevim in se pri Podgradu izliva v reko Ljubljanico. Vas je iz štirinajst kilometrov oddaljene Ljubljane dostopna po cesti, ki je iz Sostrega speljana prek severnega pobočja Babne gore (544 m) in skozi zaselek Pečar, v katerem je bila nekoč v eni od dveh hiš znana gostilna, v dolino. V njenem dnu so njive in travniki, okoliški hribi pa so porasli z gozdom. Ker na ilovnati zemlji niso bili kaj prida pogoji za kmetovanje, so se po besedah upokojenega državnega uslužbenca in raziskovalca lokalne zgodovine 65 – letnega Bojana Jerlaha Besničani poleg mesne živinoreje in gozdarstva morali ukvarjati še z marsičem drugim, da so preživeli.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Biti kmetica je lepo "Vsako pomlad z velikim pričakovanjem čakam, da vzklijejo semena, da vrt ozeleni, da drevesa zacvetijo in potem z največjim veseljem in hvaležnostjo pobiram plodove, ki nam jih daje zemlja," pravi68-letna Jožica Haule, vedno nasmejana, zgovorna, vedoželjna in zelo delovna ženska iz Raven na Koroškem, ki je bila leta 2010 izbrana tudi za kmetico leta. Ta laskavi naziv podeljuje Zveza kmetic Slovenije, ki želi povrniti ugled in veljavo kmečkemu poklicu.

Ljubiteljski zgodovinar in filozof Rihard Bizjak Riko je vitalen upokojenec, ki ga lahko pri 72-letih kot rednega študenta pogosto srečate na ulicah okoli ljubljanske Filozofske fakultete, ko hiti na predavanje ali druge študijske dejavnosti. Vedno z nepogrešljivim klobukom na glavi. Previdno ga privzdigne in se nasmehne: »Kdor ima klobuk, ta je gospod!«

Ženska mora vedeti, da je zate edina Niko Brumen je pesnik, pisec aforizmov in pedagog. Korošec. To in še nekaj malega izvemo o njem na svetovnem spletu. Na njegovi spletni strani ga slišimo peti lastne uglasbene pesmi. V Centru starejših Zimzelen v Topolšici ga od lanske jeseni, ko je postal njihov stanovalec, spoznavajo vsak dan bolj.

Posrebreno idrijsko podzemlje   Mučno ter utrudljivo je bilo vzpenjanje iz Antonijevega rova v Idriji. Misli so se mi znašle v nekdanjih časih, ko so se idrijski rudarji, neznansko utrujeni, po »šihtu« vzpenjali iz najglobljih delov rudnika navzgor po tisoč stopnicah. Preko 500 let je deloval rudnik živega srebra, danes je le še obsežna tehnična muzejska znamenitost.

Hrast – mogočno in trmasto drevo  S svojo močno rastjo, z mogočno krošnjo in trdnim lesom hrast od pradavnine simbolizira veličastnost, častitljivost in mogočnost in je najpomembnejše drevo v bajeslovju stare Evrope.

Ljudje in dogodki skozi čas

Trdnost kosti je lahko varljiva Svoje krhkosti se morda ne zavedamo, vse dokler nas nanjo ne opozori padec, zlom in včasih celo s tem povezana izguba samostojnosti. A zlom zaradi osteoporoze je mogoče preprečiti, če se tveganja zavemo še pravočasno.

Rdeča v sadovnjaku in na vrtu  Rdeča barva v sadju je res zapeljiva. Pomeni življenjsko silo, stik z zemljo in realnostjo, daje občutek moči, varnosti in trdnosti. Okrepi fizično energijo in izžareva voljo in zdravje ter sproži iskro za začetek akcije. Vse to podzavestno čutimo, zavestno pa vemo, da barvo sadju dajejo antocinadini in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki. Enako vlogo imajo v našem telesu, ko sadeže zaužijemo. Pri rdeči barvi najprej spomladi pomislimo na češnje, pa tudi na redkvice in jagode.

Spomladansko čiščenje kuhinje Da je temeljito pospravljanje kuhinje nujno pomladansko opravilo, nas kmalu opomnijo razne žuže muže, ki se v tem času znova zbudijo. Končni rezultat čiščenja in pospravljanja ni le bleščeča kuhinja, ampak predvsem zdrav in bolj varen vsakdan.

Zbudimo se iz zaspanosti Pomlad je obdobje prebujanja organizma, ki sledi naravi in dogajanju v njej. S pomladjo pa prihaja utrujenost, smrkanje, pogosta zaspanost in potreba po počitku. Zbuditi se je potrebno, kajti telo potrebuje kar nekaj časa , da se privadi na spremenjene temperature, daljše dneve in krajše noči. Pri teh težavah nam je v veliko pomoč gibanje v naravi, druženje ter prehrana, ki sloni na pomladni ponudbi iz narave.

Pripravljeni za majske napore Tokratne vaje so predvsem za tiste, ki se hitreje utrudijo in nato potrebujejo aktivno razbremenitev, ki bo zmanjšala mišične bolečine ali po domače »musklfiber«.

Majice in bluze S pravilno izbranimi kroji in barvami lahko vsako postavo naredimo skladno in obraz sijoč. Vedno izberemo barvni odtenek, skladen z barvo oči, polti in las, ki dajejo obrazu okvir.

Vadba, ki hkrati masira Na prvi pogled zabavni in lahki živozeleni obroči v gibanju postanejo vse težji.Poseben občutek v telesu pa prinašajo vibracije, ki se iz obročev širijo po telesu, skoraj kot bi nas nekaj masiralo in spodbujalo od znotraj. Vadba z vibracijsko-nihajnimi smovey obroči je za starejše še posebno dobrodejna.

ZDRAVJE KRATKE 

Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj Svetovni dan zdravja, praznujemo ga 7. aprila, je bil letos posvečen obvladovanju sladkorne bolezni. Diabetes je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno dolgotrajno povišanje krvnega sladkorja, kar vodi do hudih okvar ožilja in posledično do srčnega infarkta in možganske kapi, okvare ledvic, živčevja in oči. Število bolnikov po vsem sveti zelo hitro narašča. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2030 sladkorna bolezen 7. glavni vzrok umrljivosti na svetu.

Da bi slišali kot nekoč … Število naglušnih narašča tudi zato, ker se zaradi sodobnega načina življenja povečuje izpostavljenost hrupu (na delovnem mestu, v prostem času zaradi poslušanja zelo glasne glasbe, pogoste uporabe slušalk ipd …). Za večino težav s sluhom pa je vendarle krivo staranje, ki vpliva na slabše delovanje vseh čutil in organov. Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma.

Slavko Krušnik – heroj dobre volje  Težko si je predstavljati, da živi v Sloveniji, ki je v svetu bolj znana po dobrih skakalcih kot po dobrem humorju, mož, ki vse življenje zbira šale. In ker je star 92 let, ter izjemno delaven, jih je zbral ogromno.

Zdravniški pregled ni edino merilo za varno vožnjo Mnogim za volanom se zdi, da nam vožnja ne dela nikakršnih težav in smo dobri in varni vozniki. Pa smo res? O tem presojajo zdravniki medicine dela, s katerimi se večinoma srečujemo lena pregledih za službo. Tisti, ki nosijo očala morajo vmes večkrat podaljševati vozniški izpit, enako velja za starejše voznike, saj jim dovoljenje velja do sedemdesetega leta.

Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Kultura

Zgodbe iz keramike Keramika kot umetnost budi ustvarjalnost otrok in odraslih ter spodbuja v njih željo po likovnem izražanju. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje vlada veliko zanimanje za znanje iz oblikovanjakeramike.

Črna gora – zgodovina in čisto morje Več kot polovica nekdaj najmanjše jugoslovanske republike leži na nadmorski višini preko tisoč metrov. Svojevrsten pečat pa ji daje še pestra in razvejana, dobrih tristo kilometrov dolga morska obala, ki privlači največ turistov. Tudi Slovence!

Zgornje in Spodnje Duplje Nekoč sta bili to ločeni naselji, danes pa naključni obiskovalci komaj opazijo, da gre za dva kraja. Skupaj tvorita strnjeno vaško naselje nad Tržiško Bistrico in ob vznožju gozdnatega Udin boršta, v katerem najdemo številne kraške pojave vključno za jamami in votlinami, s katerimije povezan izvor imena Duplje. Že Valvasor je v svoji 11. knjigi Slave Vojvodine Kranjske razložil izvor imena :“Nemško krajevno ime Dupplach izvira iz ljudske oznake Duplje. Ljudsko ime prihaja od velike podzemeljske jame v bližini ...” Tudi nemška poimenovanja Dewplach, Duplach, Dupplach vsebujejo slovensko besedo Duplje.

Obdavčitev premoženja in prihrankov Področje davkov je v Sloveniji eno izmed tistih področij, na katerih se dogaja največ sprememb in na katerem je posledično tudi največ nejasnosti. V tem prispevku bomo zato podali tiste najpomembnejše informacije v zvezi s tem, kako se pri nas obdavčuje premoženje in posamezne prihranke.

Jurjevanje v deželi belih brez

Cepljena zelenjava Cepljene sadike so vse bolj priljubljene saj ponujajo veliko prednosti od sejanih sadik. Pri cepljenih plodovkah zasledimo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, melone in lubenice. Nasvete smo pripravili strokovnjaki vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet http://zelenisvet.com/. Vabimo vas, da nas obiščete tudi na vašem računalniku.

Listje je pomembnejše od cvetja V okrasnem vrtu je le malo rožic, ki ves topli del leta razkazujejo lepoto cvetja, zato so dobrodošle tiste rastline, ki privabljajo poglede z dekorativnim listjem. Lahko so to enoletnice, trajnice ali tudi lesnate rastline. Pisanost in raznobarvnost je nazadnje poživitev sicer prevladujočega zelenja, čeprav v neštetih odtenkih. Za osvetlitev vrtnih senc izbiramo svetle kombinacije, saj rdeči in drugi temnejši odtenki prav zaživijo šele na soncu.

Paradižnik naj bo ekološki Paradižnikna gredici ima rad toploto in sonce, deževna leta pa mu niso najbolj naklonjena. Kljub temu pa smo lahko z nekaj ukrepi pri vzgoji paradižnika prav uspešni tudi v deževnih poletjih.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Dodatno ekologija

Slikarka Maja Cerar

Še malo, pa se vidimo v Primoštenu Dragi naši bralci in prijatelji!Sporočamo vam, da ste nas prijetno presenetili, saj ste do konca februarja zapolnili vsa predvidena in še dodatna nastanitvena mesta za letošnje 12. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v dalmatinskem Primoštenu, ki bo potekalo od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija. Dolžni smo vam še podrobnejši program srečanja in izbraneizlete.

Prizanesimo okolju  Zêmlja je največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega vemo, da na njem obstaja življenje. Namesto hvaležnosti za vse, kar nam daje, pa si jo njeni prebivalci prizadevamo uničiti, kolikor se le da. Prenaseljenost, pretirano izkoriščanje ali zastrupljanje vodnih in energetski virov, čezmerno izpuščanje toplogrednih plinov, kopičenje odpadkov so med glavnimi okoljskimi grehi, ki se nam že maščujejo.

Druženje 

CAF - Stičišče poti  V centrih za aktivnosti starejših je pravo zbirališče tistih, ki si želijo v svojem tretjem življenjskem obdobju doživeti in izkusiti še kaj novega in tu pridobljeno znanje in sposobnosti uporabljati še dolga leta, vse tja do visoke starosti.Eden večjih, ki ponuja izredno veliko izbiro aktivnosti je Center aktivnosti Fužine (CAF), ki so ga leta 2010 odprli v Domu starejših občanov Fužine.

Lahko bi bili malo bolj skromni Anica Mikuš Kos si vse življenje prizadeva pomagati ljudem v stiski, poklicno kot otroška psihiatrinja, po upokojitvi pa kot prostovoljka. Tudi zato, ker so dobri ljudje njeni družini pomagali med drugo svetovno vojno.

 NOVICE OD VSEPOVSOD

Poštenim malo, goljufom veliko

Dostopne počitnice za vse starejše Povprečni državljan Slovenije ima po upokojitvi pred seboj še skoraj tretjino življenja. K podaljšanju življenjske dobe ter zdravega in polnega obdobja življenja starejših lahko pomembno vplivajo tudi rekreacija, druženje, izleti, letovanja in potovanja. Vse bolj se udejanja zamisel o t. i. socialnem turizmu.

Kaj starejše ljudi navdušuje? Sodobna spoznanja pri raziskovanju možganov kažejo, da je navdušenje najučinkovitejši motiv za uspešno učenje, delo in oblikovanje lepih odnosov; torej, eden glavnih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje. V reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije jih je dve tretjini (66,9 %) dejalo, da so nedavno naredili nekaj z navdušenjem. To je dober podatek, seveda pa je pomembno, ali z navdušenjem delamo stvari, ki kakovostno staranje podpirajo, ali take, ki ga ovirajo, čeprav se tega ne zavedamo.

Deložacije so kot snežena kepa "Vljudno vas pozivam, da napnete vse moči in vrnete stanovanje gospe I.," je v pismu naslovljenem na ministre Anjo Kopač Mrak, Dušana Mramorja ter Gorana Klemenčiča pred dnevi zapisal Boris Krabonja, mariborski humanitarni delavec. Upokojenka s 313 evri pokojnine zaradi dolga Zavarovalnici Maribor, ki je znašal dobrih 1.679 evrov, je namreč postala brezdomka. Krabonja je sicer skupaj z drugimi prostovoljci zbral dovolj denarja za povračilo glavnice in naj bi se z Zavarovalnico dogovoril, da obresti in ostale stroške odpiše, a jih je prodaja stanovanja prehitela

Težko je s pokojnino, brez še težje Kako so zadovoljni z višino svoje pokojnine smo vprašali naključne sogovornike.

SVET IN MI

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media