Zgornje in Spodnje Duplje
Nekoč sta bili to ločeni naselji, danes pa naključni obiskovalci komaj opazijo, da gre za dva kraja. Skupaj tvorita strnjeno vaško naselje nad Tržiško Bistrico in ob vznožju gozdnatega Udin boršta, v katerem najdemo številne kraške pojave vključno z jamami in votlinami, s katerimi je povezan izvor imena Duplje. Že Valvasor je v svoji 11. knjigi Slave vojvodine Kranjske razložil izvor imena: »Nemško krajevno ime Dupplach izvira iz ljudske oznake Duplje. Ljudsko ime prihaja od velike podzemeljske jame v bližini ...« Tudi nemška poimenovanja Dewplach, Duplach, Dupplach vsebujejo slovensko besedo Duplje.
Verjetno je naselje obstajalo že v rimski dobi, čeprav materialnih dokazov ni. Tod mimo je namreč tekla pomembna rimska cesta od Emone (Ljubljane) do Virunuma (Celovca) skozi Naklo mimo Dupelj in Tržiča ter čez gorski prelaz Ljubelj. Najstarejši viri omenjajo vas Duplje ali dupljanske viteze na začetku 13. stoletja. Tod so imeli posestva Ortenburžani, grofi Celjski, Habsburžani. Današnja graščina je bila skromno podeželsko plemiško bivališče in verjetno izvira iz 16. stoletja. Dolgo časa je bila v rokah pomembne rodbine Posarelli, o kateri se je ohranilo več zapisov. V času Posarellijev je bila graščina najrazkošnejša in njena podoba je tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Po požaru leta 1832 so jo znižali za celo nadstropje ter kasneje večkrat prezidali. Konec 18. stoletja je prešla graščina v meščanske roke in ohranilo se je le malo starih stavbnih elementov. Ti so ponovno zaživeli šele v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko je posestvo kupila družina Mausar. K sreči so jo ohranili v dokaj verni podobi in del graščine je opremljen s starim pohištvom, preprogami, slikami in predmeti meščanske kulture 19. stoletja. V spodnjem delu so urejeni galerijski prostori in zgodovinska soba s prikazom zgodovine graščine, ki je bila po obnovi razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik. Domačini so lahko upravičeno ponosni, da so sedanji lastniki objektu vrnili tudi nekdanje kulturno poslanstvo s številnimi prireditvami, na katerih kot soorganizatorji sodelujejo tudi lokalna društva ter šole. Predvsem so prizadevni člani Kulturno-turističnega društva »Pod krivo jelko« Duplje. Ime so si nadeli po naslovu povesti, ki jo je leta 1923 napisal pisatelj, publicist in duhovnik Peter Bohinjec, ki je bil šest let župnik v Dupljah.
Svet rokovnjačev
Cerkev sv. Vida v Spodnjih Dupljah
Ogled graščine, galerije in zgodovinske sobe je mogoč v času razstav, drugače pa ob predhodni najavi na tel. št.: 040 204458. »Obiskovalci si lahko ogledajo tudi Vogvarjevo hišo,« mi pove predsednik društva Ivan Meglič. »Organiziramo pa še druženje in vodene oglede po naravnem parku Udin boršt za večje skupine – od šolarjev pa do upokojencev.«
Vogvarjeva hiša je res nekaj posebnega. Več kot 200 let stara lesena stavba s črno kuhinjo in čevljarsko delavnico predstavlja neprecenljiv pomnik načina bivanja in arhitekture v 18. stoletju. V njej so domačini uredili narodopisni muzej, v manjši kamri pa predstavljajo čevljarsko obrt. Nekoč so Duplje po številu čevljarjev na prebivalca celo prekašale mnogo bolj znani Tržič. S skodlami krita hiša je obenem tudi informativna točka za vse, ki bi želeli spoznavati okolico vasi.
Obsežno gozdno območje med Kokrico in Golnikom ima danes status krajinskega parka. To je terasasti svet ledeniškega nastanka z vrtačami in kraškimi izviri. V gozdu prevladuje rdeči bor, med listavci pa beli gaber in bukev. Skozi vodi več poti, eno zadnjih, krožno pot, pa so pred nekaj leti uredili člani turističnega društva. Takrat so posadili jelko, ki nadomešča nekdanjo »krivo jelko«, okoli katere so se zbirali rokovnjači (večinoma vojaški dezerterji), ki so se klatili po gozdovih sredi 19. stoletja. Kriva jelka je postala ena najbolj priljubljenih pohodniških točk v gozdu. Idiličen prostor je urejen s klopmi, otroškimi igrali in odprto lopo, ki daje zavetje obiskovalcem. V bližini so štiri kožarice, preproste lesene hiše, krite z lubjem, ki posnemajo nekdanja bivališča rokovnjačev. Domačini jih uporabljajo za različne dogodke, še posebno je tu živo maja, ko pripravljajo tradicionalno finfranje. Takrat ob tabornem ognju oživljajo spomin na čase, ko so se rokovnjači veselili, da jim je uspelo preživeti še eno trdo zimo v gozdu ...
Ob številnih zanimivih postankih velja omeniti največjo jamo Arneževa luknja. Poznal jo je že Valvasor, iz nje pa priteka studenec, ki ga uporabljajo kot izvir pitne vode. Vhod v jamo vodi pod veličastnim kamnitim spodmolom, ob suši se je mogoče podati kakšnih 800 m globoko v notranjost. V jami so se nekoč skrivali pred Turki, a tudi rokovnjači so v njej našli zavetje. Krožna pot do krive jelke vodi skozi najzanimivejše dele naselja, zanjo pa boste potrebovali dobre tri ure zmerne hoje. Začne ali konča se pri turistični kmetiji Trnovc, kjer je bil nekoč mlin, v bližini je avtokamp, ob katerem je urejeno manjše športno središče.
Dejavni upokojenci
Prvo šolo so v Dupljah dobili že leta 1882, danes pa deluje le še podružnična šola osnovne šole v Naklem. Prvotna cerkev sv. Vida je stala na vzpetini, ko je postala premajhna, pa so leta 1789 na robu naselja Spodnje Duplje postavili novo. Svojo cerkev (sv. Mihaela) imajo tudi v Zgornjih Dupljah. Tu boste ob glavni cesti opazili tudi gasilski dom z večnamensko dvorano, v njem pa je prostore našla še pošta.
Krajani obeh vasi se družijo v športnem in kulturnem društvu, ponosni pa so tudi na več tradicionalnih prireditev. Prvo ali drugo januarsko soboto pripravljajo pohod z baklami do krive jelke, oktobra v graščini poteka slikarski ex-tempore, tretjo oktobrsko soboto je prireditev Vesela jesen v gasilskem domu, tretji decembrski petek pa pred graščino pripravijo koledovanje ... Na njem igrajo pomembno vlogo upokojenci, med katerimi je veliko dejavnih članov Upokojenskega društva Naklo, ki šteje kar okoli 900 članov. Še posebno so ponosni na folklorno skupino, ki letos praznuje že dvajseto obletnico delovanja. Družijo se tudi na različnih pohodih, izletih in kolesarskih turah, nekateri pa so aktivni tudi pri balinanju in kegljanju.
