Zdravniški pregled ni edino merilo za varno vožnjo
Veliko ljudem za volanom se zdi, da nam vožnja ne dela nikakršnih težav in smo dobri in varni vozniki. Pa smo res? O tem presojajo zdravniki medicine dela, s katerimi se večinoma srečujemo le na pregledih za službo. Tisti, ki nosijo očala, morajo vmes večkrat podaljšati vozniški izpit, enako velja za starejše voznike, saj jim dovoljenje velja do sedemdesetega leta.
Kot pravi Majda Gaberšek, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, se pri njej oglasijo starejši vozniki, ko jim poteče vozniško dovoljenje. Nemalokrat se zgodi, da je to prvič pri osemdesetem letu, saj je vozniško dovoljenje včasih avtomatsko veljalo do te starosti. Zdravnica najprej preveri vid. Pravi, da leta naredijo svoje in pri šestdesetih letih praktično vsi potrebujemo očala vsaj za gledanje na blizu, kaj kmalu pa tudi na daleč. Sledi pregled sluha, to je lahko enostaven test, kjer preveri, ali pacient sliši šepet s petih do šestih metrov. V primeru slabih rezultatov pa jih napoti na nadaljnja testiranja. Za varno vožnjo so pomembni tudi dobri refleksi, žal se nam ti s starostjo slabšajo, zato je naš reakcijski čas bistveno daljši.
K specialistu medicine dela je dobro prinesti svojo zdravstveno kartoteko. Pregledi so namreč samoplačniški, v kartoteki pa lahko zdravnik najde rezultate preiskav, ki so bile opravljene pred kratkim (meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka, EKG ipd.), in so še aktualni.
Stroka medicine dela je edina, ki s svojim podpisom kazensko in materialno odgovarja, zato so začrtali smernice, ki se jih držijo. Tako paciente pri sedemdesetih letih napotijo na psihološke teste, pri osemdesetih pa poleg psiholoških testov opravijo tudi testno vožnjo. Ta poteka v prisotnosti inštruktorja, nemalokrat pa tudi v prisotnosti psihologa.
Vozniški izpit – potuha ali potreba?
Zagotovo je vsak primer edinstven, a zdravnica pravi, da pacientom po osemdesetem letu vozniški izpit dovoljuje vožnjo v domačem okolju, saj je pomembno, da imajo dostop do trgovine, pošte, banke in cerkve. Hkrati pa dodaja, da je določenim ljudem izpit tudi potuha. Tako se odpeljejo do soseda, čeprav bi razdaljo lahko prehodili in se ob tem še razgibali. Zagotovo pa jim, razen izjemoma, odvzame možnost vožnje po avtocesti in nočno vožnjo.
Kaj storimo, če opazimo, da nam peša vid, do zdaj pa očal nismo potrebovali? Sogovornica opozarja, da smo za ukrepanje po Zakonu o varnosti v cestnem prometu odgovorni sami. Če nas osebni zdravnik napoti k okulistu, kjer dobimo očala, je naša dolžnost, da se zglasimo pri zdravniku medicine dela, prometa in športa, ki nam bo odredil nove normative za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Pri njem se moramo zglasiti vsakič, ko se nam skupna dioptrija na obeh očesih poslabša za dve stopnji, kar pomeni za +1 na vsako oko. Seveda morajo to opraviti tudi vsi daljnovidni, ki opravijo operacijo za izboljšanje vida, a njim je to v interesu, saj imajo manj kontrolnih pregledov.
V Sloveniji je kar 195.000 voznikov starejših od 64 let, kar predstavlja 14 odstotkov vseh voznikov. Tudi ti se morajo zavedati, da na cesti še vedno velja načelo zaupanja: jaz, voznik, bom naredil vse, kar je v moji moči, za svojo varnost in varnost drugih udeležencev in od drugih pričakujem, da bodo storili enako.
Ker pa so se način vožnje, količina prometa, ceste in prometni znaki z leti precej spremenili, Majda Gaberšek pacientom svetuje osvežitev znanja prometnih predpisov. Akcija Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, ki jo izvaja Agencija za varnost v prometu, je namenjena prav temu. Po različnih krajih izvajajo predavanja, na katerih udeleženci osvežijo cestnoprometne predpise (večino zanima predvsem vožnja po krožnih križiščih) in vožnjo po avtocesti. Lahko se posvetujejo o zdravstvenih merilih za vožnjo in celo opravijo nekatere teste vida. Po dogovoru pa lahko opravijo svetovalno vožnjo z inštruktorjem. Podrobnosti preberite na: https://www.avp-rs.si/management-varnosti-cestnega-prometa/programi-za-vecjo-varnost/sozitje-za-vecjo-varnost-v-cestnem-prometu).
