Ljudje in dogodki skozi čas

Zgodbe | maj '16

V Ljubljani je 3. maja 1881 umrl pripovednik, dramatik in časnikar Josip Jurčič. Bil je sourednik Slovenskega naroda. Snov za svoje pripovedke in humoreske je jemal iz ljudskega življenja. V povestih Jurij Kozjak, Domen in v prvem slovenskem romanu Deseti brat je posegel tudi v zgodovino. S Tugomerjem se je poskusil tudi v drami.

Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je 3. maja 1941 priključil Ljubljansko pokrajino h Kraljevini Italiji kot posebno in na videz avtonomno provinco s civilnim visokim komisarjem na čelu.

V Ljubljani se je 3. maja 1945 protipartizanski narodni odbor za Slovenijo razglasil za prvi slovenski parlament (predsednik France Kremžar). Razglasil je tudi ustanovitev »slovenske narodne države kot sestavni del demokratično in federativno urejene Kraljevine Jugoslavije« in Slovensko domobranstvo preimenoval v Slovensko narodno vojsko. Istega dne je vodstvo OF v Ajdovščini razglasilo Narodno vlado Slovenije pod predsedstvom Borisa Kidriča.

V Ljubljani je 4. maja 1993 umrl filmski režiser, scenarist in pedagog France Štiglic. Leta 1948 je režiral prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji, njegov zvočni celovečerni film Deveti krog pa je bil nominiran za oskarja. Režiral je tudi filme Dolina miru, Ne joči, Peter, Tistega lepega dne, Balada o trobenti in oblaku, Amandus, Bratovščina Sinjega galeba, Mladost na stopnicah in Strici so mi povedali.

V Ljubljani je 5. maja 1985 umrla defektologinja, publicistka in politična aktivistka Angela Vode. Zavzemala se je za enakopravnost spolov. Leta 1941 je postala članica vodstva OF, 1947 pa so jo na Nagodetovem procesu zaradi nasprotovanja nekaterim partijskim ravnanjem obsodili. V zaporu je bila do leta 1952, po izpustitvi je bila politično stigmatizirana.

Oglejski patriarh Ludovik je 6. maja 1425 z listino Hermanu II. Celjskemu podelil obsežne fevde na Dolenjskem in Notranjskem. Celjski so dedovali tudi državne fevde.

Predsednik Francije François Mitterrand in kraljica Velike Britanije Elizabeta II. sta 6. maja 1994 odprla za promet dvocevni železniški predor pod Rokavskim prelivom (Evrotunel) med krajema Folkestone in Coquelles. Leta 1988 so predor, dolg 50,5 kilometra (skoraj 38 kilometrov poteka pod morskim dnom), začeli vrtati z obeh strani hkrati.

Avstrijska alpinista Reinhold Messner in Peter Habeler sta se 8. maja 1978 kot prva povzpela na vrh Mount Everesta brez uporabe dodatnega kisika.

V Ljubljani je 9. maja 1990 potekalo ustanovno zasedanje prve demokratično izvoljene slovenske skupščine. Za predsednika je 240 poslancev izvolilo pravnika dr. Franceta Bučarja, predstavnika koalicije Demos.

Partizani so 9. maja 1945 vkorakali v svobodno Ljubljano. Še isti dan so bili osvobojeni številni drugi kraji.

9. maja 1945 je letalski general Alexander Löhr, poveljnik skupine nemških armad E in vrhovni poveljnik za jugovzhodno Evropo, v Topolšici podpisal akt o vdaji svojih enot.

12. maja 1918 je v Judenburgu v Avstriji izbruhnil največji upor slovenskih vojakov v avstrijski vojski, ki so zahtevali konec vojne. Kasneje so se uprli še v Murauu. V obeh uporih so pet vojakov obsodili in usmrtili.

V Ljubljani je bila 12. maja 1989 ustanovljena prva povojna politična stranka Slovenska kmečka zveza. Za predsednika so izvolili Ivana Omana. Zveza se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.

Na Mali gori nad Ribnico so se 13. maja 1941 trije pripadniki protifašistične organizacije TIGR spopadli z italijansko orožniško patruljo, kar velja za prvi oborožen spopad z okupatorjem na naših tleh. Tedaj je padel vojaški vodja organizacije Danilo Zelen. 

Davorin Jenko je 16. maja 1860 uglasbil pesem Simona Jenka Naprej, zastava slave in nastala je prva slovenska narodna himna.

V Stuttgartu v tedanji Zahodni Nemčiji se je 21. maja 1975 začel sodni proces proti jedru teroristične skupine Baader-Meinhof. Skupina je bila obtožena umorov, ugrabitev, izsiljevanj, bančnih ropov in bombnih napadov, kar je počela zaradi kapitalističnega sistema, v katerem je videla izkoriščanje delavcev. Vsi obsojeni so naredili samomor.

Tone Štefanec 

Tone Štefanec