Kaj starejše ljudi navdušuje?

maj '16

STARANJE V SLOVENIJI 

Sodobna spoznanja pri raziskovanju možganov kažejo, da je navdušenje najučinkovitejši motiv za uspešno učenje, delo in oblikovanje lepih odnosov, torej eden glavnih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje. V reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije jih je dve tretjini (66,9 %) dejalo, da so pred kratkim naredili nekaj z navdušenjem. To je dober podatek, seveda pa je pomembno, ali z navdušenjem delamo stvari, ki kakovostno staranje podpirajo, ali take, ki ga ovirajo, čeprav se tega ne zavedamo.

Kaj poganja človekov osebnostni razvoj in kakovostno sožitje? Nova spoznanja o možganih potrjuje izkušnja, da je to navdušenje. V poznejših letih, ko človeku popušča mladostna energija, postaja odločilno vprašanje, kako ohranjati ta življenjski polet in veselje. Te lastnosti namreč vzdržujejo svežo plastičnost možganov. Od nje je odvisna življenjska moč, da je človek do konca življenja zdravo aktiven, učljiv ter prijeten sebi in drugim.

Majhen otrok ima neizčrpno veselje do odkrivanja. To čisto veselje prihaja od navdušenja, ki 20- do 50-krat na dan preplavi njegove možgane s svetlimi čustvi. Tolikokrat dnevno doživi otrok večje navdušenje, pravi raziskovalec možganov Hüther, in nadaljuje, da odrasli mnogih skrbi, stisk in težav ne bi imeli, če ne bi zanemarili razvijanja navdušenja.

Najbolj krepijo lepi družinski odnosi

V naši raziskavi, ki kaže potrebe, zmožnosti in stališča 750.000 prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več, so zanimivi odgovori o navdušenju (obdelali Blaž Švab, Mojca Slana in podpisani). Dve tretjini jih je pred kratkim naredilo nekaj z navdušenjem. To je spodbuden podatek za statistično večino. Kakovostno staranje človeka pa ni statistika – vsak človek zase je sto odstotkov. Za preostalo tretjino – to pomeni 250.000 ljudi – kaže, da se, žal, starajo bolj ali manj trpko, zagrenjeno in pusto. Dovolj razlogov je torej za iskanje uspešnih načinov za doživljajsko »pomlajevanje«, kar je eden glavnih strokovnih naporov na našem gerontološkem inštitutu.

Zanimivi so raziskovalni podatki o tem, kaj jih je v življenju navduševalo ali veselilo in se jim je z izkušnjo potrdilo tako, da jih tudi zdaj navdušuje in veseli, ter obratno: kaj se ni potrdilo.

Najpogosteje se jim je potrdilo troje: navdušenje za delo, družinske odnose in oblikovanje lastne osebnosti. In kaj so pred kratkim naredili z navdušenjem? Na prvem mestu je prav tako delo in na drugem družina, tretji najpogostejši odgovor pa so različni konjički.

Kaj jih je v življenju navduševalo, pozneje pa jim izkušnja tega ni potrdila? Spet je na prvem mestu delo, sledijo lastne osebnostne lastnosti, ki jih niso prav oblikovali, tretji najpogostejši odgovor pa kaže, da je starejše razočaralo prizadevanje za materialne dobrine; sledijo družinska razočaranja.

Kaj govori ta slika izkušenj starejše generacije o navdušenju? Zavzetost pri oblikovanju svojih dobrih lastnosti in pri osebnem zorenju je rentabilna stalnica vse življenje. Uspeh pri tem najbolj krepi oblikovanje lepih družinskih odnosov. Ti so stabilen steber navdušujoče življenjske energije od rojstva do smrti; če ne uspejo, je to eden najhujših virov razočaranja. Veselje pri delu in oblikovanje kakovostnega družinskega sožitja sta glavni vir psihosocialnega zdravja, ki omogoča zdravo in dejavno življenje, vključno s konjički. Če se človek posveča delu smiselno, ga navdušuje vse življenje, če ga usmeri zgrešeno, npr. predvsem v pridobivanje imetja, je nad njim v starosti čedalje bolj razočaran. Pri usmerjanju svojega življenja je dobro upoštevati dejstvo, da pri delu in konjičkih človek s starostjo peša, osebno zorenje in oblikovanje lepšega sožitja pa se s staranjem lahko celo krepita.

Navdušenje torej omogoča, da človek ostane mladosten do konca življenja. Otroci in večni mladeniči – takšen je bil npr. Anton Trstenjak – se pristno navdušujejo nad vsem lepim in dobrim, vedno opazijo kaj navdušujočega v okolju, na drugih ljudeh in sebi, v svoji preteklosti in v sedanjem trenutku. Z lahkoto se učijo. V njih je živo upanje na dobro – upanje je ena od bistvenih sestavin navdušenja. Med čustvi, ki jih vsebuje navdušenje, je najbolj vidno veselje ali radost, ko človek rad živi, dela in sodeluje ter plete edinstvene vzorce osebnih odnosov, ko skrbi za svoje zdravje, rad pomaga drugim in od njih sprejema pomoč.

Dr. Jože Ramovš,


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media