Trdnost kosti je lahko varljiva

Dobro počutje | maj '16

Svoje krhkosti se morda ne zavedamo, vse dokler nas nanjo ne opozorita padec in zlom, včasih pa celo s tem povezana izguba samostojnosti. A zlom zaradi osteoporoze je mogoče preprečiti, če se tveganja zavemo še pravočasno. Zato za zdravje kosti vse življenje skrbimo z zdravo, raznovrstno in uravnoteženo prehrano, gibanjem in izogibanjem kajenju in pretiranemu pitju alkohola.

Osteoporoza je bolezen, za katero je značilna povečana lomljivost kosti. Vretenca, kolk, zapestje, nadlahtnica ali katera druga kost se lahko zlomijo ne le ob padcu s stojne višine, ampak že tudi ob manjši sili (že če dvignemo vnuka). Najpogostejši so zlomi vretenc, ob katerih se zaradi sesedanja zmanjša tudi telesna višina, a kljub temu lahko ostanejo neopaženi.

Osteoporozo ima vsaka tretja ženska in vsak peti moški, starejši od 50 let. S podaljševanjem življenjske dobe število bolnikov narašča. Glede na statistiko bi lahko sklepali, da ima osteoporozo danes že okoli 215.000 Slovencev, med njimi je 80 odstotkov žensk. »Po ocenah iz leta 2010 se pri nas zdravi dobrih 60 odstotkov žensk in približno 40 odstotkov moških z visokim tveganjem zloma, drugi pa ostajajo neprepoznani in nezdravljeni,« nam je povedal doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Osteoporoza, ki je ne odkrijejo pravočasno (še pred zlomi), povzroča bolečine, odvisnost od tuje pomoči in prezgodnjo umrljivost. Bistvo zdravljenja je prav preprečevanje osteoporoznih zlomov. In ker do pojava zlomov bolezen nima nikakršnih znakov, večina ne ve, da jo sploh ima.

Tveganje lahko izračunamo

Lahko pa ugotovimo, kolikšno je tveganje zanjo oziroma kolikšno je tveganje, da pride do zloma. Včasih smo za ugotavljanje osteoporoze obvezno morali na merjenje kostne gostote (DXA). V zadnjih letih pa strokovnjaki ugotavljajo, da je nizka kostna gostota sicer še vedno zelo pomemben, a vendarle ne edini dejavnik tveganja zloma, ki ga je treba upoštevati. Če bi namreč upoštevali samo to meritev, bi približno polovico bolnikov, ki bodo utrpeli osteoporozni zlom, lahko spregledali, meni Tomaž Kocjan.

Poleg mineralne kostne gostote je namreč enako pomembna še kakovost kosti (kostna mikroarhitektura, beljakovinska sestava), ki pa se je ne da izmeriti, ampak lahko o njej zdravniki le posredno sklepajo. Prav zato je nastalo orodje FRAX, ki so ga izdelali pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Ta upošteva številne klinične dejavnike tveganja zlomov, med drugim:

- starost in spol,

- predhodne osteoporozne zlome,

- nizko telesno težo,

- vsaj trimesečno jemanje glukokortikoidov kadar koli v življenju,

- kajenje,

- pretirano uživanje alkohola,

- revmatoidni artritis.

FRAX izračuna, kolikšna je verjetnost (v odstotkih), da bomo v naslednjih desetih letih utrpeli enega od štirih najpogostejših osteoporoznih zlomov (vretence, kolk, zapestje, nadlahtnica). Kadar je tveganje teh zlomov vsaj 20-odstotno ali tveganje zloma kolka vsaj 5-odstotno, smo kandidati za zdravljenje. Osteoporozo zdravniki ne glede na omenjeni izračun ugotovijo in zdravijo, kadar bolnik že utrpi osteoporozni zlom kolka ali vretenca.

Kljub razširjeni mreži centrov, kjer so meritve kostne gostote mogoče in so samoplačniške, smo v Sloveniji novo orodje hitro sprejeli, saj smo se že leta 2013 znašli v družbi petih svetovnih držav z največjim številom izračunov FRAX.

Cilj: preprečiti padec in zlom

Zdravljenje osteoporoze poteka s pomočjo treh glavnih skupin zdravil, ki večinoma tveganje zlomov prepolovijo. Prva običajno pridejo na vrsto zdravila, ki preprečujejo kostno razgradnjo, predvsem bisfosfonati (v to skupino pa spadajo še estrogeni, raloksifen in biološko zdravilo denosumab). Tablete je treba jemati enkrat na teden ali na mesec (odvisno od zdravila), mogoče pa je tudi prejemanje v obliki infuzije enkrat na leto. Za najboljši učinek in manj neželenih učinkov naj bolnik tableto poje na tešče v pokončnem položaju. Pri mlajših bolnicah takoj po menopavzi je včasih primerno tudi hormonsko nadomestno zdravljenje. Dobrodošla novost v zadnjih letih je biološko zdravilo denosumab, ki ga je treba dajati v obliki podkožnih injekcij le enkrat na vsakih šest mesecev.

Druga zdravila spodbujajo gradnjo kosti (teriparatid) ali delujejo na oba načina – preprečujejo razgradnjo in spodbujajo gradnjo (stroncijev ranelat). Bolnikom z osteoporozo priporočajo tudi jemanje kalcija in vitamina D (v okvirju). Kadar pride do osteoporoze zaradi drugih bolezni, pa je seveda treba zdraviti tudi osnovno bolezen.

Najpomembnejše pa je preprečevati padce, kar velja za vse starejše, tudi če nimajo osteoporoze. Med njimi so:

- telesna vadba za zdržljivost, okretnost in ravnotežje,

- redni pregledi vida in ustrezna očala,

- če jemljemo več zdravil, se je dobro pri zdravniku ali farmacevtu prepričati, ali so odmerki primerni in ali prihaja do neželenih učinkov, ki morda vplivajo na povečano tveganje padcev,

- ustrezno je treba prilagoditi stanovanje, da na primer tla ne drsijo in da ni robov, ob katere bi se lahko spotaknili. Potrebni so še dobra osvetlitev, zanesljivost ograj na stopniščih, dodatna držala in podobno.

Bolje preprečiti kot ...

Zdrave kosti so močne in prožne ter se vse življenje obnavljajo (razgrajujejo in gradijo). Do tridesetega leta je gradnje več kot razgradnje, po štiridesetem letu se razmerje obrne in začne se starostna izguba kostne mase s hitrostjo od pol do enega odstotka na leto. V prvem obdobju po menopavzi je razgradnja pri ženskah še bistveno hitrejša z izgubo med tremi in petimi odstotki na leto, zato ženske zbolevajo za osteoporozo približno deset let prej kot moški. Najbolj so ogroženi tisti, ki v mladosti niso dosegli optimalne kostne mase.

Vse odraslo življenje moramo skrbeti, da se kostna masa čim počasneje zmanjšuje. Med osnovnimi ukrepi sta na primer prenehanje kajenja, saj le-to upočasni delovanje celic, ki gradijo kosti, ter zadostna preskrba s kalcijem in vitaminom D.

Če pojemo premalo kalcija, se mora ta sproščati iz kosti. Največ kalcija potrebujejo mladi, ki še rastejo, in starejši, ki ga slabše izkoristijo. Poleg mleka in mlečnih izdelkov so vir kalcija lahko še sardine, zelena listnata zelenjava, mandlji, sezam, suho sadje, stročnice ali s kalcijem obogateni sojini izdelki. Paziti moramo na hrano, ki vsebuje fitate (polnozrnata žita, otrobi) in oksalate (špinača, rabarbara), ki veže kalcij in moti njegovo vsrkanje iz črevesja v kri. Na manjši izkoristek lahko vpliva tudi kava.

Strokovnjaki ugotavljajo, da danes večini ljudi primanjkuje vitamina D. Ta nastaja v koži pod vplivom sonca, a ker sonce vse leto ni dovolj močno, ko je (od aprila do septembra), pa se hitro prekrijemo z zaščitno kremo, ga marsikdo ne dobi dovolj. Poleg tega je s starostjo sposobnost tvorbe tega vitamina manjša. V prehrani so njegov vir z vitaminom D obogateni mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra.

Kostem pomagajo tudi kalij (zelena, radič, cvetača, špinača, avokado, marelice, banane), vitamin C (paprika, agrumi, zelje), vitamin K (listnata zelenjava, jetra, rastlinsko olje), vitamina B6 in B12 (pivski kvas, sončnična semena, orehi, losos, brokoli), magnezij (ribe in morski sadeži, jedrca, žita in zelena listnata zelenjava) in cink (rdeče meso, perutnina, polnovredna žita).

Kosti in mišice, ki jih podpirajo, naredi močne tudi vadba, kot so hoja (po stopnicah), tek, ples in vaje z utežmi. Nekaj vaj najdete tudi v knjižici Vse, kar moram vedeti o osteoporozi doc. dr. Tomaža Kocjana, dr. med., in soavtorjev ali na spletni strani www.osteoporoza.si

Vitamin D in kalcij

Vitamin D ugodno vpliva ne le na kosti, ampak tudi na mišice. Še posebno pomaga mišičnim vlaknom tipa 2, prav tem, ki s starostjo propadajo (sarkopenija) in so nujna za hitre odzive, ko izgubimo ravnotežje. Strokovnjaki starejšim priporočajo 1000 enot vitamina D na dan, nekaterim tudi več. Ob debelosti se, recimo, vitamin D kopiči v maščobi, zato ga čezmerno težki ljudje potrebujejo več kot drugi. Tudi po ugotovljeni osteoporozi je predpisani odmerek vsaj na začetku višji, da se napolnijo zaloge.

Glede kalcija svetujejo ženskam nad 50 let in moškim nad 70 let 1200 miligramov kalcija na dan, mlajšim pa 1000 miligramov na dan. Kalcij je priporočljivo uživati s hrano, kadar pa to ne gre, so na voljo kalcijevi dodatki v obliki tablet.

FRAX in/ali DXA

Orodje za izračun tveganja padca je primerno za ženske po menopavzi in moške nad 50 let, dostopno je na spletu na naslovu http://www.shef.ac.uk/FRAX/ ali kot aplikacija za mobilne telefone. Žal ni na voljo v slovenskem jeziku. Slovenci po dogovoru uporabljamo orodje, ki je na voljo za Združeno kraljestvo (UK), ker lastnih epidemioloških podatkov o zlomih, na katerih je FRAX zasnovan, namreč žal še nimamo, pojasnjuje doc. dr. Kocjan.

- merjenje kostne gostote DXA je še vedno v pomoč pri odkrivanju ogroženih bolnikov pred prvim zlomom. FRAX je natančnejši, če imamo tudi podatek o kostni gostoti na vratu stegnenice. Strokovnjaki priporočajo meritev tudi ženskam ob nastopu menopavze in nato še enkrat nekaj let pozneje, saj lahko tako ugotovijo, kako hitro se jim kostna gostota zmanjšuje. Seznam centrov DXA lahko najdete na spletni strani Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (http://osteoporoza.si/dxa_centri).

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media