Cepljena zelenjava

Prosti čas | maj '16

Cepljene sadike so vse bolj priljubljene, saj ponujajo veliko več prednosti od sejanih sadik. Pri cepljenih plodovkah zasledimo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, melone in lubenice. Veliko ljubiteljskih vrtnarjev hiti z zgodnjimi nakupi in sajenjem v pričakovanju zgodnjega pridelka. Če sadimo sadike plodovk v neogreto zemljo, se ne ukoreninjajo. Posledično slabše rastejo, ker slabo razvit koreninski sistem ne oskrbuje rastlin s hranili.

Pri sajenju pazimo, da cepljene plodovke sadimo v enako globino, kot so bile vzgojene v lončku. Če jih sadimo globlje, kot je to pri sejanih paradižnikih običajna praksa, se izniči pomen podlage. V tem primeru dobimo učinek sejane plodovke in od vseh prednosti cepljene zelenjave se lahko poslovimo.

Plodovke so že po naravi toplotno zahtevne, in to ne velja samo glede temperature zraka, ampak predvsem zemlje. Zemlja naj bo ogreta nad 15 stopinj Celzija, da se sadike ukoreninijo in začnejo rasti. Čeprav je pri cepljenih plodovkah koreninski sistem nekoliko odpornejši tudi proti nižjim temperaturam zemlje, z zgodnim sajenjem vseeno raje počakamo.

Cepljeni paradižnik raste bujno, naredi veliko listne mase in več etaž. Določene sorte dajo zares več pridelka. Paradižniku postavimo močno oporo, privezujemo in odstranjujemo zalistnike. V rastlinjaku zraste tudi do 3 metre višine in več, kar je odvisno tudi od sorte in rastnih razmer. Cepljene paradižnike sadimo na večje medvrstne in sadilne razdalje. To velja predvsem v rastlinjakih. Sadimo jih 80 cm med vrstami in 50 cm v vrsti.

Cepljeni jajčevci, kumare, paprike 

Tudi za cepljene kumare je smiselno postaviti valjasto kovinsko oporo. Kupimo kovinsko ograjo višine 2 metra. Po širini jo odrežemo na 1,5 metra dolžine. Jo spnemo z žico, tako da dobimo valj, in jo postavimo na zemljo. Sidramo jo na dve opori, ki ju zabijemo v zemljo, in valjasto oporo privežemo na kole. Na vsako stran take opore posadimo eno sadiko cepljene kumare, kar pomeni 4 sadike/žičnati valj. Na ta način pridobimo prostor na vrtu ali rastlinjaku, ker so kumare plezalke, ki se ovijajo s pomočjo vitic. Pridelek je večji, čistejši in tudi v tem primeru je manjša možnost okužbe s plesnijo. Pridobimo pa tudi prostor za druge vrtnine.

Cepljene paprike imajo močan koreninski sistem in so odpornejše proti nekoliko pomanjkljivemu zalivanju, vendar pazimo, da tudi cepljene paprike redno zalivamo. Zelo dobro se obnesejo cepljene lubenice in melone. Ti dve plodovki sta še občutljivejši za dovolj ogreta tla, zato ju sadimo šele v drugi polovici maja, ko so tla zares ogreta na primerno temperaturo. Pri lubenicah in melonah odstranimo poganjke, ki izraščajo iz podlage. Lahko jih prepoznamo po barvi listja in na otip.

Več nasvetov o gojenju vrtnin najdete na vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet http://zelenisvet.com/.

Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media