Rdeča v sadovnjaku in na vrtu
Rdeča barva sadja je res zapeljiva. Pomeni življenjsko silo, stik z zemljo in resničnostjo, daje občutek moči, varnosti in trdnosti. Okrepi fizično energijo in izžareva voljo in zdravje ter sproži iskro za začetek akcije. Vse to podzavestno čutimo, zavestno pa vemo, da barvo sadju dajejo antocinadini in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki. Enako vlogo imajo v našem telesu, ko sadeže zaužijemo. Pri rdeči barvi najprej spomladi pomislimo na češnje pa tudi na redkvice in jagode.
Saj poznate tisto ljudsko: »Rdeče češnje rada jem ...« Z njimi je povezana moja posebna »štorija«. Dobro je dobro, a če je preveč ... Ko sem bila prvič noseča, kar visoko že, sem konec maja ali na začetku junija dobila – in pojedla neskončno veliko briških češenj. Potem sem začutila popadki. Mož me je s fičkom peljal v klinični center. Pa je moder dohtar rekel, da je najbrž prezgodaj za popadke, in me vprašal, kaj sem jedla ... Priznala sem. In potem je ta mala, ki je zdaj že velika in ima celo več materinskih izkušenj kot jaz, v trebuhu počakala še dober mesec. A še vedno se tem rdečim zapeljivkam ne morem upreti in se jih venomer do sitega in čez najem. Češnje so potrjeno dobre in zdrave!
Slastne, a ne (pre)sladke
Češnje (lat. Prunus avium) spadajo v družino rožnic. Komercialnih sort je veliko, v Sloveniji okrog 20. Razlikujejo se po času dozorelosti, intenzivnosti rdeče barve, odpornosti proti vremenskim vplivom, čvrstosti in konstituciji, po velikosti in okusu. V sto gramih drobnega sadeža je le okrog 60 kcal, saj češnje nimajo veliko sladkorja, samo okrog 15 odstotkov, čeprav so sladke in slastne.
Češnje izstopajo po bogastvu mineralov, vitaminov in barvil iz vrst antocianov. V njih je veliko silicija, tu so še kalij, kalcij, magnezij, fosfor, cink in železo pa tudi nekaj vitaminov skupine B in C. Češnje razgibajo debelo črevo in pripomorejo k učinkovitemu izločanju odpadnih snovi in toksinov. Trdovratno zaprtje odpravimo, če pojemo vsaj kilogram češenj na dan, ko je sezona. Češnje in njihov sok odplavljajo sečno kislino, zato bi jih morali veliko uživati bolniki s protinom (putiko). Odlične so pri shujševalni kuri, ker nevtralizirajo maščobne snovi, da te ne morejo prodreti skozi črevesno sluznico v krvni obtok. Prav zaradi antocianov ter cinka in vitamina C gradijo vezivna tkiva, zato lajšajo obrabo hrustanca. Češnje so naravno zdravilo proti parodontozi. Zdrave so tudi, ker pomagajo pri protinu, artritisu in vnetnih bolečinah. Selektivno zavirajo encim ciklooksigenaza 2 in s tem vnetja in občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin, ki blaži bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline, ki se nabirajo v sklepih.
Zaradi visoke vsebnosti kalija ter pravega razmerja med kalcijem in magnezijem so češnje dober sadež proti težavam s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi. Ker imajo tudi kvercetin, so dobro obramba pred boleznimi srca in ožilja. Zaradi elaginske kisline in amigdalina so češnje tudi pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj. Češnje delujejo diuretično, čistijo jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo tudi težke kovine. Ker imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, so primerne tudi za sladkorne bolnike.
Češnje so pravo lepotilo za izboljšanje kože in vezivnih tkiv. Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezivno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v trdno elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma veziva med kostmi. Antociani tudi zavirajo tiste encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato nas češnje ohranjajo mlade. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in parodontozo.
Pri češnjah so uporabni tudi peclji. Čaj iz češnjevih pecljev in suhih češenj lajša artritis. Češnjev sok pomaga uravnavati prenizek krvni tlak. Ob pogostih glavobolih menda pomaga redno uživanje svežih češenj.
Podobno kot pri drugem sadju tudi pri češnjah velja, da jih pobiramo, ko so na vrhuncu dozorelosti, saj ima le dozorelo sadje največ snovi v sebi. In tudi pri češnjah velja načelo lokalno in iz sadovnjaka na mizo. Kot vsako sadje so češnje občutljive za staranje in med še tako dobrim skladiščenjem izgubljajo hranilne snovi.
Še več rdečega
Podobno zdrave so tudi rdeče redkvice, ki imajo veliko vlaknin in pospešujejo črevesno peristaltiko. Vsebujejo gorčična olja, ki odstranjujejo bakterije in glivice na jeziku, dlesnih, v želodcu in črevesju. Redkvice delujejo protibakterijsko in protiglivično, zato preprečujejo čezmeren razvoj kandide. Mehčajo tudi sluz, čistijo nosno votlino in grlo ter preprečujejo nastajanje žolčnih, ledvičnih in mehurnih kamnov. Posredno znižujejo količino maščob in sladkorja v krvi, so bogat vir selena in folne kisline.
Jagode so sadež zaljubljencev, kajne? Vsebujejo samo pet odstotkov sladkorja, a zelo veliko rudnin. Med njimi je največ kalija, kalcija, železa, cinka, bakra in mangana. Prav noben drug sedež nima toliko mangana kot jagode. Mangan uravnava encimsko delovanje. Če ga nimamo dovolj, encimi ne delujejo, mi pa smo utrujeni, imamo bolečine v sklepih, smo razdražljivi in nam šumi v ušesih. Mangan spodbuja spolno poželenje in vpliva na nastajanje hormonov žleze ščitnice.
Tudi jagode pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka, odvajanju vode iz telesa in podobno kot češnje odplavljajo odvečno sečno kislino. Lepšajo kožo in krepijo kostno tkivo. Seveda jih moramo kar precej zaužiti, da bi dobili terapevtski učinek: pojesti bi morali po pol kilograma jagod zjutraj in zvečer, in to redno vsaj deset dni, da bi občutili izboljšanje. Ker imajo tudi elaginsko kislino, delujejo razkuževalno in zavirajo delovanje mikroorganizmov in kancerogenih snovi.
RECEPTI:
Češnjev zavitek
Potrebujemo: zavitek listnatega testa; za namaz: 3 dl kisle smetane, 1 jajce, 50 g piškotnih drobtin; za nadev: 1,5 kg briških češenj, 20 dag sladkorja, 10 ml ruma, 1/2 žličke cimeta.
Priprava: najprej dobro premešamo in pregnetemo kislo smetano, drobtine in jajce ter premažemo listnato testo. Češnje razkoščičimo, jim dodamo sladkor, rum, cimet in vse skupaj dobro premešamo. Razporedimo čez listnato testo, zvijemo in položimo v pekač, premazan z maslom. Pečemo pri 180 do 200 stopinjah približno pol ure ali toliko časa, da je zavitek zlato zapečen.
Jagodna in češnjeva bovla
Potrebujemo: pol kg jagod in pol kg izkoščičenih češenj, 1/4 do 1/2 kg sladkorja, malo vode, liter belega vina (lahko tudi rdečega) in 7,5 dl suhe penine, limonov ali limetin sok (stisnemo po želji eno ali dve limoni/limeti).
Priprava: v visoko posodo damo poln krožnik jagod in češenj, potresemo s sladkorjem, prilijemo toliko vode, da je sadje pokrito. Tako pustimo stati nekaj ur v hladilniku, nato primešamo vino, penino in limonov/limetin sok. Redčimo z vodo ali mineralno vodo; navdušimo z listki mete.
Ocvrti češnjevi ali jagodni cmoki
Potrebujemo: za jajce surovega masla, tri rumenjake, 1/4 kg moke in malce soli, kvasa in mleka, sneg treh beljakov in kvasni nastavek. Naredimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. V košček testa damo jagodo ali češnjo, oblikujemo cmok in ocvremo na maslu; na koncu potresemo s sladkorjem.
Češnjeva juha
Potrebujemo: liter izkoščičenih češenj, dva stolčena klinčka in celo skorjo cimeta, kozarec ali dva vina. Zavremo in na koncu dodamo stolčeno sladko smetano. To juho lahko naredimo tudi iz rdečih jagod ali kombinacije češenj in jagod. Če zgostimo z moko, dobimo omako, ki jo ponudimo ob ocvrtih cmokih, lahko tudi ob divjačini.
