Najnižja in najvišja pokojninska osnova za letos priznane pokojnine
Na začetku aprila je svet zavoda, potem ko so bili predhodno objavljeni v zakonu zahtevani podatki, sprejel dva izvedbena sklepa, nujna za dokončno priznavanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2016. To sta sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. Določene so nove višine naštetih osnov in zneskov, ki bodo veljale letos. Zaradi sprememb, nastalih v elementih, ki služijo za njihov izračun, jih je treba vsako leto na novo določiti. Te zneske v nadaljevanju povzemamo in obenem pojasnjujemo njihov namen in uporabo.
Najnižja pokojninska osnova predstavlja enega najpomembnejših elementov solidarnosti v veljavnem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj upravičencem zagotavlja višji znesek pokojnine, do katerega bi sicer bili upravičeni, če bi jim izplačevali znesek pokojnine, izračunan ob upoštevanju njihovih dejanskih pokojninskih osnov.
Najnižja pokojninska osnova
Najnižje pokojninske osnove ni mogoče enačiti z najnižjo pokojnino. Že njeno poimenovanje na to ne nakazuje, pa vendar jo nekateri še vedno tako pojmujejo. To je pokojninska osnova, od katere je upravičencu odmerjena pokojnina pod pogoji, ki jih določa zakon. Kolikšna bo odmerjena pokojnina, pa je odvisno od dolžine dopolnjene pokojninske dobe upravičenca. Zavod mora na uporabo najnižje pokojninske osnove paziti po uradni dolžnosti pri priznanju in odmeri novih pokojnin. Uporabiti jo mora vedno tedaj, ko pokojnina novega upravičenca, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane ob upoštevanju njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami ne dosega zneska, odmerjenega od najnižje pokojninske osnove. Če ga ne, mu priznajo in izplačujejo višjo pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, ne pa od njegove dejanske pokojninske osnove.
Najnižja pokojninska osnova je v zakonu določena opisno. V posameznem koledarskem letu znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna bruto plača, izplačana za leto 2015, znašala 1.555,89 evra, medtem ko je povprečna stopnja davkov in prispevkov za to leto po podatkih ministra, pristojnega za finance, znašala 34,88. Upoštevaje navedene zakonsko določene elemente, znaša najnižja pokojninska osnova, ki velja od 1. 1. 2016 naprej, 775,10 evra.
Kot že rečeno – zavod mora po uradni dolžnosti paziti na morebitno odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove le pri priznanju in odmeri novih pokojnin, ne pa tudi pozneje v času njihovega izplačevanja. Glede na to bo v letošnjem letu veljavna najnižja pokojninska osnova vplivala le na raven letos priznanih pokojnin, nikakor pa ne tudi tistih, ki so bile v preteklih letih odmerjene od tedaj veljavnih najnižjih pokojninskih osnov. Do kolikšne pokojnine bo upravičen prejemnik, če je bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je seveda odvisno od dolžine pokojninske dobe, ki jo je dopolnil. Od tega je odvisna višina odstotka za njeno odmero. Odstotki za odmero se razlikujejo glede na spol zavarovanca. Moškemu je, recimo, za 40 let pokojninske dobe starostna pokojnina odmerjena v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove, ženski pa v obdobju od leta 2013 do 2016 v višini 64,25 odstotka. Glede na to bo starostna pokojnina moškega, odmerjena za tako dolgo pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, v letu 2016 znašala 443,74 evra, ženske pa 498 evrov.
Veljavni zakon v prehodnih določbah zavarovancu, ki je do 31. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, zagotavlja možnost njene uveljavitve po takratnih pogojih kadar koli v času veljavnosti sedanjega zakona. Za priznanje in odmero take pokojnine so upoštevani vsi elementi, ki vplivajo na njeno višino, določeni v prejšnjem zakonu, aktualni do dneva njene uveljavitve oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. Izjema je le izračun pokojninske osnove, pri katerem je upoštevano sicer najugodnejše povprečje plač in/oziroma zavarovalnih osnov iz 18 let zavarovanja, uporabljeni pa so valorizacijski količniki, določeni v sedaj veljavnem zakonu. Glede na to, da ti zaradi drugačnih pravil za njihov izračun zagotavljajo višjo pokojninsko osnovo od količnikov, izračunanih po prejšnjem zakonu, zakon zahteva, da mora biti pokojninska osnova predhodno preračunana s količnikom 0,732. Na ta način so namreč zagotovljene relativne enakosti med temi pokojninami in pokojninami po veljavnem zakonu. Navedeni količnik velja tudi za odmero pokojnin od najnižje (in najvišje) pokojninske osnove. Tako je v takih primerih namesto najnižje pokojninske osnove 775,10 evra uporabljena najnižja pokojninska osnova 567,37 evra.
Najvišja pokojninska osnova
Tudi najvišja pokojninska osnova je v funkciji solidarnosti v sistemu. Njeni učinki so nasprotni učinkom najnižje pokojninske osnove. Upravičencu zagotavlja namreč nižjo pokojnino, kot jo daje odmera od pokojninske osnove, izračunane ob upoštevanju njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov.
V zakonu je najvišja pokojninska osnova prav tako določena opisno. Znaša štirikrat več kot najnižja pokojninska osnova. Letošnja najvišja pokojninska osnova tako znaša 3.100,40 evra. Tudi na njeno uporabo mora zavod paziti po uradni dolžnosti. Pokojnino odmeri od najvišje pokojninske osnove, če ugotovi, da je pokojnina upravičenca, odmerjena za dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami višja od pokojnine, odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove. V takem primeru upravičencu priznajo in izplačujejo znesek pokojnine, odmerjen od najvišje pokojninske osnove. Tudi v tem primeru je znesek pokojnine, ki ga bodo upravičencu izplačevali, odvisen od dolžine pokojninske dobe, ki jo je dopolnil. Starostna pokojnina moškega bo za 40 let pokojninske dobe znašala 1.774,98 evra, ženske pa 1.992,01 evra. Naj ob tem ponovno opozorimo na to, da velja na novo določena najvišja pokojninska osnova (enako kot najnižja pokojninska osnova) le za letos priznane pokojnine.
Pri priznanju starostnih pokojnin, ki bodo letos uveljavljene v skladu s prehodnimi določbami zakona pod pogoji, določenimi v prejšnjem zakonu, pa bo zavod upošteval najvišjo pokojninsko osnovo v višini 2.269,49 evra.
Najnižja pokojnina
Zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, je z zakonom zagotovljena najnižja pokojnina v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Glede na znesek najnižje pokojninske osnove, ki velja letos, bo najnižja pokojnina znašala 201,53 evra. Navedeni znesek bo upoštevan pri priznavanju pokojnin zavarovancem, ki so bili pretežen del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic. Aktualen pa je tudi pri določanju višine nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Najnižja osnova za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja
Pri odmeri nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila, nadomestila za invalidnost in delnega nadomestila mora zavod po uradni dolžnosti upoštevati najnižjo osnovo, določeno v zakonu, ki opisno znaša 57,25 odstotka najnižje pokojninske osnov. Glede na znesek najnižje pokojninske osnove, veljavne v letošnjem letu, znaša najnižja osnova za odmero naštetih nadomestil 443,74 evra, ki jo mora zavod uporabiti, če osnova upravičenca, izračunana ob upoštevanju njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov, tega zneska ne dosega.
Zakon opisno omejuje tudi višino nadomestila za čas trajanja poklicne rehabilitacije zavarovanca, ki se ne usposablja ob delu oziroma na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let. To ne sme presegati zneska, ki ustreza 57,25 odstotka najvišje pokojninske osnove. Glede na to tako nadomestilo v primeru invalidnosti, nastali v letu 2016, ne bo smelo presegati 1.774,98 evra.
Zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine
Veljavni zakon – tako kot prejšnji – omogoča tudi izplačilo dela vdovske pokojnine. Obravnava ga kot samostojno pravico. Del vdovske pokojnine je mogoče priznati tedaj, kadar vdova ali vdovec razpolagata z dvema pravicama: s pravico do vdovske pokojnine in pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Odstotek za odmero dela vdovske pokojnine, določen v zakonu, je enoten. Znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu v zakonu določenih pravic. Višino njenega izplačila pa zakon omejuje na največ 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Če del vdovske pokojnine presega navedeno zgornjo mejo, se mora upravičencu izplačilo omejiti na navedeno mejo.
Glede na to, da je zgornja meja izplačila vezana na znesek najnižje pokojninske osnove, jo je treba vsako leto na novo določiti in velja le za v posameznem letu uveljavljena izplačila, ne pa tudi za priznana v preteklih letih. V letu 2016 del vdovske pokojnine ne more presegati 90,69 evra. Navedeni znesek ne pomeni zneska, do katerega je upravičen vsak njegov uživalec, kot še vedno nekateri zmotno domnevajo, temveč je to, kot izhaja iz njegove zakonske opredelitve, le najvišje mogoče izplačilo. V praksi je del vdovske pokojnine večinoma nižji od zgornje meje.
Zgornja meja za izplačilo dela vdovske pokojnine pa ni edina omejitev, ki jo določa zakon. Omejuje namreč tudi skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine. Zaradi take omejitve upravičencu ne more biti izplačan del vdovske pokojnine, čeprav izpolnjuje pogoje za njegovo priznanje.
Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine zakon omejuje na znesek starostne pokojnine moškemu, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 57,25 odstotka te osnove. Glede na navedeno in veljavni znesek najvišje pokojninske osnove v letu 2016 skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne bo letos smelo presegati 1.774,98 evra. Če je torej lastna starostna, predčasna ali invalidska pokojnina enaka ali višja od navedenega zneska, izplačilo dela vdovske pokojnine upravičencu ne bo mogoče, ne glede na to, da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
