Dobro je vedeti | maj '16

Vesti iz ZDUS 

S kruhom opozarjali na revščino

Predstavniki programa Starejši za starejše iz društev upokojencev Štore, Teharje, Ljubečna, Škofja vas, Dečkovo naselje, Dolgo Polje in Slovenske Konjice so ob svetovnem dnevu zdravja v Celju s simbolično delitvijo kruha opozarjali na revščino starejših.

Te je, kot opažajo prostovoljci programa Starejši za starejše, tudi na Celjskem vedno več. V celjsko koordinacijo je vključenih 21 društev z 285 aktivnimi prostovoljci, ki so v preteklem letu opravili 8939 obiskov, od teh je bilo kar 1563 takih, ko so obiskani potrebovali pomoč. »Res je večina obiskov namenjena druženju, boleče za vse nas pa je, da nekateri naši vrstniki ne potrebujejo samo lepe besede, ampak tudi stvari, ki so potrebne za vsakdanje preživetje. Zastrašujoče je, da se prostovoljci trudimo pridobiti hrano in jo potem delimo najbolj ogroženim. 1359-krat smo dostavili hrano, ki smo jo prejeli od Banke hrane, razdelili pa smo tudi 589 paketov, ki smo jih prejeli od Rdečega križa in Karitas,« je na zboru celjske pokrajinske zveze opozorila regijska koordinatorica Ivanka Tofant.

Njene besede je na prireditvi potrdila ena izmed naključnih obiskovalk stojnice Ana Pesnik iz Celja: »Mi, stari, smo prisiljeni živeti v revščini. Sram me je, ko moram za hrano in oblačila prositi na Rdečem križu in Karitas, čeprav sem vse življenje delala. To se ne bi smelo dogajati. Za vse drugo je denar, za upokojence ga ni. Zgarana sem, vendar nimam česa pokazati – razen dveh bolnih otrok in revščine. Ne vidim rešitve.«

Prireditev, na kateri so koordinatorice programa Starejši za starejše predstavile tudi pisne materiale o programu in delu društev upokojencev v Sloveniji, je bila 16. aprila na Krekovem trgu v Celju. Pripravila sta jo Mestna občina Celje in projekt Celje – zdravo mesto, ki deluje v okviru javnega zavoda Socio. Sodelovala so številna kulturna in športna društva, predvsem pa tista, ki povezujejo bolnike, ozaveščajo o posameznih boleznih in opozarjajo na zdrav način življenja. Zanimive stojnice so pripravili tudi šolarji, predstavniki zdravstvenega doma in bolnišnice ter ekološke kmetije. Pestro dogajanje je pritegnilo številne obiskovalce, ki so z zanimanjem postali tudi ob stojnici programa Starejši za starejše.

O učinkovitosti organizacij starejših

Zveza društev upokojencev Slovenije je že več kot 40 let članica EURAG-a, najstarejše evropske organizacije starejših. Lani so pri Zdusu sprejeli pobudo vodstva EURAG-a, da 6. in 7. maja letos v Ljubljani organizirajo srečanje Generalnega sveta. Tema mednarodne konference Organizacije starejših, njihova učinkovitost in vpliv v družbi se dotika specifik in izzivov staranja ter uveljavljanja predlogov za potrebne spremembe ali dejavnosti v družbi z organiziranim delovanjem starejših.

Vsa ta področja so že sedem desetletij predmet dela in prizadevanj naše zveze, zato je srečanje tudi eden spremljajočih dogodkov proslavljanja 70. obletnice Zdusa. Poleg zveze, ki je gostiteljica, sta srečanje omogočila tudi Mestna občina Ljubljana in ministrstvo za zunanje zadeve.

Konference, ki bo v sejni dvorani Mestne občine Ljubljana, se bodo udeležili predstavniki desetih evropskih držav, svoje prispevke pa bodo predstavili tako tuji kot domači udeleženci: Marjan Sedmak, predsednik AGE Platform Europe, Dirk Jarré, predsednik organizacije EURAG, oba podpredsednika EURAG-a, in sicer Miloš Vajs iz Češke in Jaap van der Spek iz Nizozemske, ter člani in članice iz Francije, Izraela in Hrvaške. Svoje dejavnosti in dosežke bo predstavilo tudi osem avtorjev iz Slovenije.

V okviru srečanja v Sloveniji bo v soboto, 7. maja, ob 17. uri potekal tudi kulturni dogodek v Mestnem muzeju. Udeleženci si bodo najprej ogledali stalno zbirko Obrazi Ljubljane, potem pa obiskali koncert komornega ansambla glasbenih veteranov, ki bo ponazoril vitalnost in ohranjanje ustvarjalnosti starejših.

 Evropska federacija starejših (EURAG) je bila ustanovljena leta 1962 in je najstarejša nadnacionalna organizacija starejših oseb v Evropi. Sedež ima v Luksemburgu, generalni sekretariat v Pragi. Člani so organizacije za starejše osebe in organizacije starejših oseb pa tudi posamezniki in institucije. Vključuje 28 držav, članstvo pa presega okvir Evropske unije, saj so v njem tudi Albanija, Izrael, Ukrajina ... Je neprofitna in neverska evropska organizacija, neodvisna od vseh političnih strank. Za zaščito interesov starejših sodeluje z AGE Platform Europe in drugimi evropskimi organizacijami civilne družbe ter ima poseben status v okviru Sveta Evrope in v specializiranih organih OZN. EURAG je prilagodljiva mreža, ki deluje s številnimi prostovoljci, ki darujejo svoj čas, znanje in storitve za doseganje zastavljenih ciljev. Zagovarja vzdrževanje neodvisnega, samostojnega življenja, krepitev sodelovanja in vključevanja v družbo, razvoj potencialov starejših, samopomoč, izboljšanje življenjskih razmer, zagotavljanje finančne varnosti in ustreznosti stanovanj, pomoč pri snovanju starosti prijaznih izdelkov in storitev, pravico dobiti oskrbo, ko je to potrebno, preprečevanje kakršne koli diskriminacije na podlagi starosti, pravico do odločanja o zadevah starejših in zastopanje njihovih interesov v družbi sploh.

EURAG poudarja in neguje kulturo izmenjave ljudi in informacij, učenje znanj drug od drugega, izkušnje in stališča o strategijah za spodbujanje civilnega dialoga, podnebju prijazne razprave in dialoge, spoštovanje in vrednotenje položaja drug drugega, sodelovanje in izmenjavo mnenj svojih članov s strokovnimi in storitvenimi organizacijami, skupinami za samopomoč kot tudi s posamezniki, ki imajo posebna strokovna znanja.

Generalni svet EURAG-a je na konferencah od leta 2013 do 2015 obravnaval različne teme. V Luksemburgu so bili v ospredju aktualni problemi starejših v državah članicah in vključevanje EURAG-a, v Rigi Latvija in žgoča vprašanja njenih starostnikov, v Tirani pa pereči problemi in potrebe ob staranju v Albaniji. V Pragi so razpravljali o kakovosti življenja čeških starostnikov, v Berlinu o dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih in negovalnih storitev kot osnovni človekovi pravici, v Parizu pa o oblikah družabnega vključevanja starejših v družbo.

Skupaj v spominih

V okviru mednarodnega projekta Spomini – Digital Timelines, ki ga pri Zdusu izvajamo pod naslovom Skupaj v spominih, bo 5. maja v hotelu Delfin v Izoli potekala zaključna konferenca. Poleg gostov iz tujine, partnerjev pri projektu Spomini - Digital Timelines in predstavnikov projektov EURAG, so na konferenco vabljeni tudi predstavniki ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, varuhinja človekovih pravic, predstavniki Slovenske filantropije, evropski poslanec Ivo Vajgl in predstavniki drugih organizacij, ki jih želimo seznaniti s svojim delom pri projektu Spomini in programom RESje.

Konferenci bo sledilo izobraževanje prostovoljcev, vključenih v program RESje – prostovoljska pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Teme izobraževanja, ki bo potekalo od 5. do 7. maja, so: priprava osebnega digitalnega albuma spominov za osebe z demenco, vodenje skupin – mentorstvo, splošno o demenci in pomenu zgodnjega odkrivanja demence, preventiva in zdravo življenje za odmikanje časa za nastanek demence, ravnanje z osebami z demenco (stik, komunikacija, ravnanje), dejavnosti z osebami z demenco, socialne igre za učenje samoobvladovanja v konfliktnih situacijah.

Cilj izobraževanj je poleg navedenega tudi podati izhodišča in smernice za nadaljevanje bolj poglobljenih izobraževanj po posameznih sklopih, kot so: prostovoljska pomoč družinam in posameznikom z demenco, vodenje delavnic za urjenje spomina in izvajanje predavanj s področja demence po pokrajinah.

V Izoli se bodo prostovoljci odločali, na katerem od področij bodo delovali v okviru programa RESje v prihodnje. Poleg navedenih področij se bodo prostovoljci lahko odločili za prevzem nalog mentorjev v društvih ali skupinah, nalog povezovalcev s programom RESje na ravni pokrajin, društev ali skupin v okolju, v katerem živijo. Program konference je objavljen na spletni strani resje.zdus-zveza.si.

V pomoč članom društev

Pri Zdusu delujejo naslednje svetovalnice, kamor lahko pokličete člani društev upokojencev in dobite brezplačen nasvet:

Pravna svetovalnica: vprašanja o pravicah iz pokojninskega, socialnega varstva in vseh drugih pravnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo starejši, pomaga reševati Branka Kastelic, univ. dipl. iur., ki vam lahko svetuje tudi glede drugih pravnih vprašanj. Tel. št.: 051 424 516, e-naslov: pravna-svetovalnica@zdus-zveza.si.

Spletna svetovalnica o pravicah v zdravstvenem varstvu: na vprašanja o plačilih ali doplačilih zdravstvenih storitev, čakalnih dobah ipd. odgovarja dr. Martin Toth. E-naslov: svetovalnica@zdus-zveza.si. Naj opozorimo, da ne gre za zdravniško svetovanje in da svetovalec odgovarja le po elektronski pošti.

Računovodska svetovalnica: na vprašanja odgovarja Zdusova računovodkinja Mojca Adam Derganc vsako sredo med 11. in 14. uro. Tel. št.: 01 519 51 45, e-naslov: racunovodstvo@zdus-zveza.si.

Svetovalnica svojcem obolelih za demenco: na vprašanja odgovarja in svetuje prof. Ana A. Cajnko. Tel. št.: 051 442 497, e-naslov: resje.zdus@gmail.com.

Svetovalnica za izboljšanje bivanja starejših: svetovalnica ponuja nasvete in informacije o oskrbi na domu, razpoložljivosti mest v domovih za starejše, ponudbi namenskih in oskrbovanih stanovanj za starejše, možnosti menjave stanovanj, rentnem odkupu, hišnih adaptacijah, sobivanju starejših, dejavnostih ter storitvah društev upokojencev in centrov dnevnih aktivnosti za starejše. Svetovalnica ozavešča javnost o drugačnih možnostih preživljanja starosti: sobivanje in stanovanjske skupnosti starejših, medgeneracijske bivanjske skupnosti, t. i. inteligentne hiše. Tel. št.: 01 620 54 80, 070 806 614, www.zdus-zveza.si/svetovalnica-bivanje.

Za lepšo starost Pomurcev

Izkušnje projekta Nazdravje – Potenciali prebivalcev in institucij Pomurja v zmanjševanju zdravstvenih in socialnih neenakosti starejših v lokalnih okoljih, ki med različnimi partnerji poteka v Pomurju, kažejo, da je z dejavnim življenjem in zdravimi navadami v starajočih se okoljih mogoče vzdrževati zanimivo ter starosti in vsem prijazno bivanje, smo slišali na predstavitvi projekta, v katerem poleg ZDUS sodelujejo še Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, ljubljanski Inštitut Emonicum, zavod za aktivno in zdravo življenje, Inštitut za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti iz Ljutomera; občina Razkrižje; Dom starejših občanov Radenci – Dosor ter KUN, norveški center za enake možnosti.

Pri obsežnem projektu sodeluje 26 (od vseh 35) društev upokojencev pomurske PZDU. Člani, predvsem pa marljive članice, so pomagali pri anketiranju starejših in prebivalcev tik pred upokojitvijo v petih pomurskih občinah: Razkrižje, Veržej, Ljutomer, Črenšovci in Hodoš, usposobili so blizu 500 domačinov, t. i. širiteljev, ki bodo sovaščane ozaveščali o tem, kako je dejavno in zdravo življenje mogoče uresničevati v njihovem okolju. Zbrani podatki bodo omogočili partnerjem v projektu zastaviti celovit program pomoči starejšim v Pomurju, v katerega naj bi vključili vse generacije. S tem, ko starejši prebivalci izkazujejo svoje znanje, izkušnje in pripravljenost pomagati mlajšim generacijam, prispevajo velik delež k medgeneracijskemu sožitju.

Med drugim si bodo v pomurskih občinah prizadevali razviti programe za pripravo na starost, vzpostavili naj bi medsektorsko podporno mrežo storitev za starejše, da bi jih čim bolj vključevali v lokalno življenje in čim bolj zmanjšali razlike v skrbi za zdravje, zlasti pri domači oskrbi oslabelih in kronično bolnih, v primerjavi z institucionalno oskrbo. Ena izmed dobrih praks, ki jo že izvajajo na Razkrižju, do jeseni pa bi jo radi razširili še po drugih občinah, je Klub 65+, v katerem se družijo domačini, občasno pa medse povabijo predstavnike občine, centra za socialno delo ali zdravstvenega doma in se pogovorijo o težavah, ki tarejo prebivalce. Tako koristne in uporabne informacije dosežejo tudi prebivalce, ki zaradi oddaljenosti ali slabšega zdravja težko pridejo do mestnih uradov.

 Milena B. Poklič