Pri pobiranju prispevkov (PIZ) ni napredka
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ima pomembno in odgovorno nalogo, saj je zadolžena za pobiranje davkov, ki so dohodek štirih blagajn javnega financiranja v naši državi. To so: proračun države, ZPIZ, ZZZS in občinski proračuni. V letu 2015 je Furs za imenovane blagajne pobral dobrih 14 milijard evrov neto, kar je bilo 500 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2014.
Svet Zpiza je na zadnji seji ponovno razpravljal o eni najaktualnejših tem s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja – o plačilu prispevkov PIZ, ki so glavni vir pokojninske blagajne. Iz poročila Fursa je razvidno, da si le-ta prizadeva, da bi zavezanci svoje zakonske obveznosti zakonito, pravilno in pravočasno izpolnjevali. Žal to ni tako. V razpravi so ponovno poudarili, da je nerazumljivo, da pristojni organi pravočasno ne sprejmejo oziroma sploh ne sprejmejo prepotrebnih ukrepov, na katere zdaj Furs, prej Durs, in tudi svet zavoda nenehno opozarjata, da bi dosegli boljšo učinkovitost pobiranja prispevkov za socialno varnost. Nesporna je ugotovitev, da gre za zelo kompleksno področje, ki ga obravnavajo številni zakoni in podzakonski akti, hkrati pa osnove za pobiranje različnih prispevkov iz naslova socialne varnosti niso poenotene. Če bi sistem bolje uredili, bi bil lahko nadzor učinkovitejši, kot je zdaj.
Problematičen pogojno izterljiv dolg
Furs je v letu 2015 pobral za okoli 3,5 milijarde evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je okoli 120 milijonov več kot v preteklem letu. Ugotavlja, da se je finančna disciplina na podlagi vseh aktivnosti, ki jih Furs izvaja pri delodajalcih in drugih zavezancih prispevka, izboljšala. Še vedno pa mnogi zavezanci ne izpolnjujejo svojih zakonitih obveznosti pravilno in pravočasno. Na podlagi izkušenj ugotavlja, da k večji disciplini zavezancev prispevajo tudi opomini, s katerimi jih Furs opozarja na oddajo oziroma popravek obrazcev REK. Nedvomno k večji odgovornosti in prostovoljnemu izpolnjevanju svojih zakonitih obveznosti prispevajo tudi oddaje v različnih medijih in opozorila, da so stroški izterjave z izvršbo za zavezance občutno višji.
Kljub prizadevanjem Fursa in drugih organov pa je davčni dolg zavezancev iz naslova prispevkov za pokojninsko blagajno konec leta 2015 znašal približno 294 milijonov evrov, od tega aktivni dolg 181 milijonov evrov. Ni problematičen tako imenovani aktivni dolg, ki ga bo Furs lahko izterjal, kajti za ta dolg je značilno, da lahko davčni organ zoper dolžnike izvaja vse oblike izterjave, določene z zakonodajo, s ciljem poplačila dolga. Problematičen pa je tako imenovani pogojno izterljiv dolg, ki je konec leta 2015 znašal 113 milijonov evrov.
Iz poročila Fursa je razvidno tudi stanje in gibanje pogojno izterljivega dolga Fursu, ki kaže, da se je ta dolg konec leta 2015 v primerjavi z letom 2014 povečal, in sicer s približno 624 milijonov evrov na 630 milijonov evrov. Približno 80 odstotkov pogojno izterljivega dolga predstavlja dolg, prijavljen v stečajnih postopkih, 2 odstotka pa dolg v postopkih prisilne poravnave. Podatki ministrstva za pravosodje pa kažejo, da se povprečni delež poplačil upnikov v stečajnih postopkih znižuje, saj je v letu 2013 znašal 24 odstotkov, v letu 2014 20 odstotkov, v letu 2015 pa le še 14 odstotkov. Žal na te postopke Furs nima vpliva, saj jih vodijo sodišča.
Čeprav po ZPIZ-2 ni več mogoče odpisati, zmanjšati ali dovoliti obročnega odplačila prispevkov, ugotavljajo, da zavezanci še kar naprej vlagajo vloge za te možnosti, ki so obstajale po ZPIZ-1.
V razpravi so ugotovili, da si Furs v še večji meri prizadeva za nadzor nad tistimi zavezanci, ki ne predložijo obrazcev REK, še zlasti pa nad tistimi, ki imajo večje število zaposlenih. Ti ciljno usmerjeni nadzori dajejo učinke, žal pa Furs ne razpolaga z zadostnim številom kadrov, ki bi bili usposobljeni za učinkovit nadzor, saj starejši odhajajo v pokoj. Pohvalno je tudi, da Furs ukrepa pri kršiteljih predpisov, vendar so v razpravi poudarili, da bi moralo biti to ukrepanje ostrejše in hitrejše. Ponovno so zastavili vprašanje, ali so kazniva dejanja za to področje sprejemljivo opredeljena, saj je iz poročila Fursa razvidno, da vlagajo le redke ovadbe tožilstvu oziroma naznanila policiji. Furs deluje v večji meri kot prekrškovni organ v lastni pristojnosti ali pa prek sodnikov za prekrške. Ker ima plačilo prispevkov daljnosežne posledice za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bilo dobro ponovno proučiti, ali je kazenska politika na tem področju res primerna.
Ker je svet zavoda po razpravi ugotovil, da na področju pobiranja prispevkov za socialno varnost ni napredka in izboljšav, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za finance, Ekonomsko-socialnemu svetu, Vladi RS in Državnemu zboru RS predlagal, da pospešijo postopke za ustrezne spremembe zakonov s področja socialne varnosti in da pospešijo tudi pripravo enotnega zakona, ki bo celovito uredil to področje.
Poročilo o poslovanju Zavoda Vzajemnost v letu 2015
Svet je ob obravnavi poročila Zavoda Vzajemnost pozitivno ocenil njegovo poslovanje. Na podlagi podatkov iz poročila je lahko ugotovil, da je zavod v teh težavnih razmerah poslovanja medijev poslovno leto 2015 uspešno zaključil. Izrekel je pohvalo novemu vodstvu zavoda, ki si prizadeva, da bi ohranil število naročnikov, izboljšal kakovost revije in vsebino člankov, s katerimi obvešča zainteresirano javnost. Člani sveta so dali več pobud, kako razširiti krog naročnikov, da bi revija poleg starejših dosegla še druge bralce.
A. T.
