Bela knjiga o prihodnjih pokojninah

Dobro je vedeti | maj '16

Te dni je bila predstavljena bela knjiga o pokojninah, ki so jo pripravili strokovnjaki, ki se že dolgo časa ukvarjajo s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter demografskimi trendi. Knjiga med drugim vsebuje vrsto potrebnih ukrepov, s katerimi naj bi vsem, predvsem pa prihodnjim generacijam, zagotovili primerne pokojnine in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ta dokument ne pomeni uveljavitve reforme čez noč, pripravljen je pravočasno zato, da bi lahko v primernem roku sprejeli družbeni konsenz oziroma dogovor, kakšne naj bodo rešitve, ki jih bo treba uveljaviti z novo zakonodajo.

Bela knjiga namreč jasno poudarja, da zdajšnja reforma ZPIZ-2 daje pozitivne učinke, da pa bo nove rešitve treba uveljaviti po končanem prehodnem obdobju ZPIZ-2. Torej imamo čas, da odgovorno in z argumenti pristopimo k predlaganim rešitvam, veliko jih je v več variantah, in to prav zato, da ne bi po nepotrebnem doživeli kakega novega referenduma v zvezi s prihodnjo zakonodajo.

Bela knjiga na eni strani prikazuje zdajšnjo ureditev, njene dobre strani in tudi negativne, na drugi pa vrsto ukrepov, da bi dosegli zastavljene cilje. Ti ukrepi vsekakor ne morejo mimo demografskih trendov, hkrati pa je jasno, da s samo pokojninsko reformo ne bomo dosegli tistega stanja v družbi, ki si ga želimo, če ne bomo uveljavili tudi nekaterih drugih reform. Opozarja se predvsem na prepozen vstop mladih v delovno razmerje in prezgoden izstop iz aktivnega obdobja življenja. Probleme, s katerimi se srečujemo na trgu dela in nanje opozarjajo različni udeleženci, bo torej treba v družbi odgovorneje in učinkoviteje razreševati. Treba se je zavedati, da se število zavarovancev v primerjavi s številom upokojencev manjša, zato bo morala biti ena ključnih prednosti družbe odpiranje novih delovnih mest.

Predviden je točkovni sistem

Naj omenimo le nekaj ukrepov. Vsi se zavedamo, da je predlagana usmeritev o zaostrovanju pogojev upokojevanja glede na pričakovane demografske trende nujna. To pot mora ubrati ne le naša država, temveč tudi druge države v Evropi in svetu, ki se srečujejo s staranjem prebivalstva. Zaostrila naj bi se tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe. Obstaja več variant, lahko pa pričakujemo, da bo ta tema dokaj vroča v javni razpravi. Za zavarovanca, ki bi imel le 15 let pokojninske dobe, naj bi se sedanja starost povišala s 65 let na 67 let.

Nedvomno vas, ki ste večinoma že upokojenci, zanima, kaj je predvideno glede usklajevanja pokojnin. Predlagane so kar bistvene spremembe. Prvo desetletje po uveljavitvi te nove reforme naj bi obveljala zdajšnja formula, po kateri se upoštevata rast plač v 60 odstotkih in rast življenjskih stroškov v 40 odstotkih, v drugem desetletju pa bi bila rast plač le še 30 odstotkov, rast življenjskih stroškov pa 70 odstotkov, zatem pa bi v celoti prešli na usklajevanje plač glede na rast življenjskih stroškov. Prepričana sem, da boste o tem predlogu povedali svoje mnenje, saj je bila ta tema ena od ključnih v dosedanjih razpravah.

Bela knjiga se ukvarja tudi z vprašanji, kako upokojencem zagotoviti primerne pokojnine iz prvega stebra, ki mora tudi v prihodnje ostati temeljni steber. Pomemben element, ki vpliva na višino pokojnine, je poleg same dolžine pokojninske dobe tudi pokojninska osnova. Tu je predlagana kar radikalna rešitev, saj naj bi se za izračun osnove upoštevalo namesto po ZPIZ-2 predvidenih 24 let po novem 34 let. Morda se še spomnite mnogih razprav iz oblikovanja in sprejemanja ZPIZ-2, da bi morali za izračun pokojnine upoštevati vseživljenjski zaslužek. Predvideva se tudi uveljavitev tako imenovanega točkovnega sistema, ki bi bil bolj transparenten, pregleden in razumljiv zavarovancem in upokojencem glede ugotavljanja višine pokojnine. Tak predlog je obstajal že ob sprejemanju ZPIZ-2, žal pa takrat ni dobil zadostne podpore.

Letni dodatek je tista pravica, ki nenehno buri duhove. Tudi bela knjiga navaja, da bi bilo treba razmisliti o njenem morebitnem preoblikovanju v smislu, da bi njen nadaljnji razvoj moral iti v smeri socialnovarstvene funkcije znotraj sistema.

Spremembe invalidskega zavarovanja

Bistvene spremembe naj bi doživelo tudi invalidsko zavarovanje, ki žal pri zadnji reformi ni bilo deležno prave pozornosti, kot bi si jo zaslužilo glede na opozorila mnogih delodajalcev. Zdajšnji sistem je dokaj zapleten in ga bo treba poenostaviti tudi z vidika definicije invalidnosti, števila kategorij invalidnosti itd. Namesto zdajšnjih treh kategorij invalidnosti naj bi imeli le dve, s tem, da bi se tretja kategorija v delu, ki opredeljujejo delo s polnim delovnim časom nadomestila s poklicno rehabilitacijo. Temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja bi morala ostati pravica do poklicne rehabilitacije, ki pa jo bo treba vsebinsko bistveno preoblikovati, da bi osebo, ki nima več polne delazmožnosti, usposobili v čim krajšem času za ustrezno delo, ki ga bo lahko opravljala. Predlagana je tudi pomembna sprememba glede izvedenskih organov, kar naj bi zagotovilo njihovo kakovostnejše in učinkovitejše delo pri uveljavljanju pravic iz socialnih zavarovanj.

Anka Tominšek


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media