Prizanesimo okolju 

Prosti čas | maj '16

Zemlja je največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega vemo, da na njem obstaja življenje. Namesto hvaležnosti za vse, kar nam daje, pa si jo njeni prebivalci prizadevamo uničiti, kolikor se le da. Prenaseljenost, pretirano izkoriščanje ali zastrupljanje vodnih in energetskih virov, čezmerno izpuščanje toplogrednih plinov in kopičenje odpadkov so med glavnimi okoljskimi grehi, ki se nam že maščujejo.

Mreža okoljskih nevladnih in nepridobitnih organizacij, poimenovanih Plan B, je sestavila predloge, s katerimi lahko prav vsak izmed nas pripomore k temu, da bodo naravne vrednote uživale še številne generacije zanamcev. Enega ali več predlogov poskušajte vtkati v svoj vsakdan, če tega še ne počnete.

Hrane ne mečite stran

  • Uživajte hrano, ki je pridelana lokalno, ekološko in pravično ter je sezonska (samooskrba z vrtički, zeleni zabojčki itd.).
  • Ostanke hrane uporabite za nov obrok, ostanke sadja in zelenjave pa za zelenjavne napitke ali marmelade.
  • Izdelajte tedenski jedilnik in hrano kupujte z nakupovalnim listkom.
  • Uvedite vegetarijanski dan v tednu. Iz živali pridelamo 10-krat manj hrane, kot je le-te pojedo.

Avtomobil je velikokrat nujno zlo …

  • Uporabljajte nemotorizirane oblike prevozov (peš, kolo, skiro) na krajše razdalje do pet kilometrov in javni potniški promet ali kombinacijo obojega.
  • Redno preverite in ustrezno napolnite avtomobilske zračnice. Redno ga servisirajte in uporabljajte kakovostno olje. Tako lahko precej zmanjšate porabo goriva.
  • Ne pozabite na t. i. souporabo (carpooling): več ljudi v avtu = manjši ogljični odtis.
  • Z učinkovito vožnjo vplivate na znižanje porabe goriva pri prevozu z osebnim avtomobilom.

Brez energije ne gre, lahko pa je zelena

  • V gospodinjstvu varčujte s pravilno rabo naprav (ugasnite pečico 10 minut pred koncem peke, v zamrzovalnik postavite le ohlajeno hrano …).
  • Ne nameščajte lučk na vrtovih in fasade hiš, saj jih ponoči nihče ne vidi.
  • Preklopite na zeleno elektriko in podpirajte obnovljive vire energije. Če vaš dobavitelj tega ne podpira, preprosto preklopite na drugega.

Računalnike lahko uporabljate tudi drugače

  • Informirajte se o pomenu odprtokodnih pristopov v računalništvu in informatiki, ki spodbujajo trajnostno rabo virov.
  • Rabljeno računalniško opremo oddajte na zbirnem kraju dejavnosti Računalniki za socialno ogrožene.

Postanite odgovoren potrošnik

  • Kupite le stvari, ki jih res potrebujete.
  • Podprite lokalne proizvajalce in pridelovalce ali kupujte izdelke pravične trgovine.
  • V čim večji meri uvedite samooskrbo in nakupujte le kakovostne izdelke, ki trajajo.
  • Podprite proizvajalce in blagovne znamke, ki upoštevajo načela okoljske in družbene odgovornosti.
  • Dosledno uporabljajte vrečke za večkratno uporabo.
  • Odpovejte se predmetom za enkratno uporabo.
  • Izberite izdelke z manj ali brez embalaže.
  • Podarite, prodajte ali menjajte stvari, ki jih ne potrebujete več.

Ko odpadki že nastanejo

  • Odpadkov ne odlagajte v naravo, to je kaznivo. Odpeljite jih do najbližjega zbirnega centra.
  • Dosledno ločujte odpadke, tako omogočate njihovo predelavo in manjšo porabo naravnih virov.
  • Kompostirajte doma, tako v največji meri zmanjšate količino odpadkov, znižate stroške odvoza in dobite odlično gnojilo za vrt ali lončnice.

Ali znamo ravnati z odpadki?

Najmanj, kar lahko vsak izmed nas naredi za varovanje okolja, je pravilno ločevanje smeti. Ne vzame nam veliko časa in truda, če prazno embalažo (od jogurtov, marmelad, steklene kozarce in steklenice) splaknemo z vodo, stisnemo (plastične steklenice, pločevinke, embalažo od mleka, škatle …) in spravimo v za to namenjen zabojnik. Včasih ne vemo, kam kaj spada, zato velja preveriti pri komunalnem podjetju. Navajamo pa nekaj nasvetov, katere odpadke zaradi varovanja zdravja ne smemo metati kar povsod.

Biološko razgradljivi odpadki (rjav zabojnik)

Bioodpadkov ne smemo mešati z drugimi komunalnimi odpadki, ker poleg tega, da imajo neprijeten vonj, povzročajo velike količine toplogrednih plinov in nastanek nevarnih organskih kislin. Če nimamo kompostnika, jih dajemo v rjave zabojnike.

V rjave zabojnike za organske biološko razgradljive odpadke odlagamo kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad: zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavno usedlino in filter vrečke, pokvarjene prehrambne izdelke, kuhane ostanke hrane in gnilo sadje, papirnate robčke, brisače in papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo in listje, staro zemljo lončnic, rože in plevel, steljo malih rastlinojedih živali.

Vanje NE smemo odlagati: cigaretnih ogorkov, kosti, plenic in higienskih vložkov, mačjih iztrebkov in fekalij – vse to odlagamo med preostale odpadke; tekstila, usnja, gume in plute, mrtvih živali, zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja (spadajo med nevarne odpadke).

Jedilno olje, ki smo ga uporabili za cvrenje, jedilno mast ipd. zbiramo v posebni posodi, ki jo oddamo v zbirnem centru.

Najbolje je, da biološke odpadke zbiramo v posebnih posodah ali v papirnatih, biorazgradljivih polietilenskih vrečkah ali vrečkah iz koruznega (ali drugega rastlinskega) škroba.

Preostanek odpadkov (črn ali siv zabojnik)

Odpadke, ki ne spadajo v noben drug zabojnik, odložimo v črn ali siv zabojnik za preostanek odpadkov. Sem spadajo: plenice in mačji pesek, ohlajen pepel in vrečke iz sesalca, tkanine, usnje in šiviljski odpadki, kasete, filmi in fotografije, pluta in guma (zamaški), keramika, porcelan in klasične žarnice z žarilno nitko, izolacijsko in avtomobilsko steklo. V ta zabojnik odlagamo tudi kopirni, povoščeni ali plastificirani papir, ostanke tapet in celofan, cigaretne zavojčke, z živili pomazano ali prepojeno papirnato in kartonsko embalažo,

Kaj ne spada v zabojnike?

Nevarnih odpadkov nikakor ne smemo metati v katerega od zabojnikov, saj lahko ostanki čistil in barv ter pesticidov močno onesnažijo podtalnico, težke kovine iz baterij pa se lahko prenesejo celo tudi na nenevarne odpadke.

Med nevarne odpadke spadajo: odsluženi akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, zdravila, neonske cevi oz. vse, kar je opremljeno s simboli za nevarne snovi, in njihovo embalažo. Prav tako ostankov iz embalaže ne smemo zlivati v kuhinjski lijak ali straniščno školjko.

 Fotografija: http://www.snaga.si/locevanje-odpadkov/nevarni-gospodinjski-odpadki

Zbiramo jih posebej in odpeljemo v zbirne centre komunalnih podjetij. Ponekod (na primer na območju Mestne občine Ljubljana in v devetih primestnih občinah) po določenem urniku postavljajo premične zbiralnice.

Nekatere odpadke potem predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo.

Posebni odpadki, ki jih morate odpeljati v zbirni center (za večje količine se morate dogovoriti s podjetjem, pooblaščenim za ravnanje s to vrsto odpadkov), so: gradbeni odpadki (opeka, beton, keramika) in stavbno pohištvo (okna, vrata); avtomobilske gume, avtomobili ter azbestni odpadki. Za izdelke, ki vsebujejo azbest, to so salonitne plošče, azbestcementna kritina, azbestcementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, ventilacijske cevi itn., veljajo še posebej stroga pravila. Te odpadke morate vedno spraviti v vreče iz umetne snovi in oviti s folijo, debeline najmanj 0,4 mm.

V zabojnike za smeti ne smemo metati električne in elektronske ali računalniške opreme, prav tako je ne dajemo med kosovne odpadke. Prevzeti jo morajo trgovci, pri katerih kupite nov hladilnik, pralni stroj ali televizor, ali pa jo odpeljete v zbirne centre. Med odpadno električno in elektronsko opremo spadajo: velike in male gospodinjske naprave (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, sesalniki, sesalne metle, šivalni stroji, opekači itd.), televizijski in računalniški zasloni, IT-oprema in telekomunikacijska oprema (računalniki, tiskalniške enote, faksi, telefoni, radijski sprejemniki, videorekorderji, videokamere, DVD-predvajalniki ...), zabavna elektronika, električno in elektronsko orodje, oprema za razsvetljavo, zapestne ure in budilke, električni aparati za nego telesa, elektronske igrače in športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli.

A. Ž.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media