Da bi slišali kot nekoč …
Število naglušnih narašča tudi zato, ker se zaradi sodobnega načina življenja povečuje izpostavljenost hrupu (na delovnem mestu, v prostem času zaradi poslušanja zelo glasne glasbe, pogoste uporabe slušalk ipd.). Za večino težav s sluhom pa je vendarle krivo staranje, ki vpliva na slabše delovanje vseh čutil in organov. Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma.
Spremembe v sluhu se sicer začnejo že v pozni mladosti, ko počasi odmirajo čutnice, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Izgube sluha sicer ne zaznamo. Z leti se okvara postopoma širi tudi na področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Tako oseba ne sliši zvonjenja telefona, budilke, ptičjega petja, otroških glasov. Vse slabše razume glasove iz radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki ju zato naravnava na vedno višjo glasnost, česar niti ne opazi, dokler ga na to ne opozorijo svojci ali jezni sosedi. Kar naenkrat osebe v njegovi bližini govorijo pretiho in nerazločno. V trgovini ali gostinskem lokalu pa sploh zelo težko sledi pogovoru. Če ne prej, je to znamenje, da moramo obiskati osebnega zdravnika, ki nam bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Sluh se nam namreč ne bo izboljšal, kvečjemu se stanje slabša.
Otorinolaringolog bo že s pogovorom in osnovnim pregledom ocenil izgubo sluha. Z avdiometrom, posebej prilagojeno napravo, pa bo natančno opredelil vrsto in stopnjo izgube sluha. Pri manjših okvarah morda lahko pomagajo zdravila ali operacija, pri težji okvari pa zdravnik predpiše slušni aparat.
Slušni aparat je miniaturen ojačevalnik zvoka, ki omogoča kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju. Glede na obliko ločimo tiste, ki jih nosimo za ušesom (zauheljni ali zaušesni), in tiste, ki ji nosimo v ušesu (ušesni).
Pri zaušesnem je vložek nameščen v sluhovodu, s plastično cevko pa je povezan z ohišjem aparata, ki ga namestimo za uho. Ti aparati so primerni za hujše okvare sluha, tiste, ki nosijo očala, pa lahko motijo.
Ušesni aparat je nameščen v ušesu in je sestavljen iz enega samega dela, v katerega so vgrajeni elektronski elementi. Primeren je za manjše do srednje hude okvare sluha, saj lahko poveča zvok do 80 decibelov.
Kateri je pravi za vas, je odvisno od izgube sluha, vašega življenjskega sloga, oblike ušesa in slušnih potreb (pogovor, gledališče, poslušanje v hrupu ipd.). Vsekakor bo trajalo nekaj časa, da se ga boste navadili in se naučili ločevati zvoke. Predvsem mora biti pravilno nastavljen in pravilno vstavljen, delovati mora brezhibno, dobro se mora prilegati sluhovodu, v nasprotnem primeru lahko povzroča neprijetne piskajoče zvoke, ki motijo poslušanje.
Slušni akustik vam bo svetoval, pri čemer bo, kolikor je le mogoče, upošteval vaše potrebe in želje. Aparat bo nastavil posebej za vas, razložil vam bo, kako deluje, in vas naučil, kako morate doma ravnati z njim. Pri preizkušanju slušnih aparatov si vzemite dovolj časa, naj vam ne bo nerodno spraševati in prositi, da vam kako stvar še enkrat razložijo ali pokažejo. Najpomembneje je, da boste z aparatom znali pravilno ravnati doma in da vam bo res koristil. Za to pa je potrebno kar nekaj vaje. Najprej se morate navaditi poslušati posamezne zvoke širi tudi mimo lastnega glasu v tihem prostoru in brez dodatnega hrupa. Počasi boste razpoznavali vsakdanje glasove, premikanje stola, korake, odpiranje oken, zapiranje vrat. Kasneje vadite poslušanje v pogovoru z drugo osebo ali poslušajte radio, televizijo; šele ko osvojite zvoke v domačem okolju, začnite aparat uporabljati zunaj doma, na ulici, v javnih prostorih.
