Naselje med hribi – Marija Reka
Raztreseno hribovsko naselje leži na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline in spada v občino Prebold. Med potokoma Mala in Velika Reka se dvigujeta gozdnata hriba Gradišče (762 m) in Reška planina (925 m). Na pobočjih in slemenih prevladujejo samotne kmetije, zato se kar začudim, ko izvem, da je vseh hišnih številk 163. Kar precej jih pripada »vikendašem«, stalno pa tu živi okoli 230 prebivalcev. Kljub težkim življenjskim pogojem vedno več mladih ostaja doma.
Tod so imeli svoja posestva grofje Celjski. Ob koncu 14. stoletja je eden izmed grofovih lovcev med lovom zašel in je v obupu prosil boga za pomoč. Po nočnem tavanju je proti jutru na deblu velike lipe zagledal osvetljeno Marijino podobo. Zaobljubil se je, da bo v zahvalo za rešitev na tem mestu Mariji postavil kapelico in obljubo je tudi uresničil. Kapelico so kasneje razširili in leta 1729 so prizidali še zvonik. Konec 18. stoletja je cerkev pogorela, a so jo obnovili in povečali. Tako je leta 1793 dobila sedanjo obliko. Cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju, ki ga praznujemo 15. avgusta, na veliki šmaren. Ime cerkve je tudi prvi del krajevnega imena. Drugi del pa izvira iz imena rečice, ki jo tvorita Mala in Velika Reka.
Od rudarjev do obrtnikov
Planinski dom se ponaša z razgledno lego.
Prvotni naseljenci so morali izsekavati gozd, da so pridobili zemljo za poljedelstvo in travnike za živinorejo. Leta 1850, ko je Marija Reka postala samostojna občina, je imela že več kot 500 prebivalcev. Leta 1933 so se po glasovanju pridružili občini Prebold (takratni Sv. Pavel).
Poleg kmetovanja je domačinom prinašalo zaslužek tudi delo v rudnikih. V 18. stoletju so namreč odkrili najdišča živega srebra, svinca in grafita. Leta 1760 se je na kmetiji Hribar v nekem studencu po daljšem deževju pojavila neznana svetleča snov. Strokovnjaki iz idrijskega rudnika so ugotovili, da gre za živo srebro. Odprli so rudnik, ki je več stoletij dajal službo številnim domačinom. Nekateri so dobro zaslužili tudi s prodajo lesa, ki so ga potrebovali za podpiranje rovov. Les so potrebovali še za kuhanje oglja, ki je bilo nujno potrebno pri žganju rude, iz katere so pridobivali živo srebro. Rudnik je večkrat menjal lastnika, dokončno pa so ga zaradi manjšega povpraševanja po živem srebru zaprli leta 1958. Mnogi domačini, ki so ostali brez dela, so si poiskali službe v tekstilni tovarni Prebold in rudniku premoga Trbovlje.
Nekoč so se na domačijah ukvarjali tudi z domačimi obrtmi. Izdelovali so košare, kmečko orodje pa tudi škafe in čebre. Na kmetijah so bili doma odlični tesarji, čevljarji in šivilje. Pridelovali so lan in zanj so imeli posebne lesene sušilnice, imenovane frjače. Ob potokih je ropotalo več mlinov in žaga, nekateri so se preživljali z žganjem apna, v dolini pa je do leta 1963 deloval kamnolom. Žal vseh teh dejavnosti danes ni mogoče več videti. Prav tako razen planinskega doma ne boste našli gostiln. Zadnji dve – Pri Vrbanu in Pri Lizi – so zaprli že pred pol stoletja. Enako se je zgodilo tudi s štirirazredno podružnično šolo, ki so jo ukinili leta 1972, v njej pa so uredili planinski dom pod Reško planino (664 m). Do njega vodi asfaltirana cesta iz več smeri, parkirišče pri domu pa predstavlja izhodišče za obisk krožne učne poti Marija Reka. Dolga je pet kilometrov, na 18 točkah, ki jih je mogoče spoznati v poltretji uri, pa se obiskovalci seznanjajo z naravnimi, arheološkimi in etnološkimi znamenitostmi. Pot, ki jo označujeta list in plod bodike, poteka večinoma po gozdu, na njej pa lahko spoznate različne drevesne vrste, zdravilna zelišča, lahko se povzpnete na lovsko prežo, v miru prisluhnete pticam in morda še drugim gozdnim prebivalcem.
Vabljeni pod Reško planino
V okolici je urejenih več pešpoti.
Za obisk teh krajev se je dobro odločiti junija, še posebej v času prireditve Pod Reško planino veselo živimo. Letos bo od 17. do 19. junija potekala že dvajseta po vrsti. Kot je povedala Cita Galič, predsednica odbora za prireditve v Kulturnem društvu Marija Reka, bodo letos postavili razstavo o dosedanjem delu. V šotoru ob planinskem domu bo v nedeljo popoldne potekal 14. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Lokalno športno društvo bo pripravilo različne športne igre na igrišču ob glavni cesti med Preboldom in Trbovljami. Vaščani so za njegovo ureditev prispevali veliko ur prostovoljnega dela. Tu bo tudi start kolesarskega vzpona do planinskega doma pod Reško planino. Vzpon je dolg le 3,5 kilometra, a na kratki razdalji je treba premagati kar 300 metrov višinske razlike.
V času prireditve se bodo že dvanajstič zbrali nekdanji šolarji in učitelji iz podružnične šole. Pobudnika za tovrstna srečanja sta bila učitelja Janez Kroflič in pesnik ter dramatik Ervin Fritz. Tu je pred leti namreč nastopil prvo službo in v eni izmed svojih pesmi omenja tudi življenje v teh krajih.
