Št. 6, 2. junij 2016

  • Ljubezen

    jun. '16

    Pomlad s svojo toplino ogreje tudi naša srca in predrami tisto najmočnejšo silo sveta – ljubezen. Bodisi nas spomni na čas, ko smo pijani od njenega opoja živeli v posebnem svetu, ali na dni, ko se je naša ljubezen prelevila v spoštovanje in navezanost na partnerja. Ljubezen je kri življenja, in temu eliksirju je posvečeno nešteto pesmi. Veliko so jih napisali tudi naši pesniki in ena je lepša od druge. » Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, / jaz sem te iskal, / mimo tebe sem šel in pogledal sem te / in sem ves vztrepetal, « je napisal...

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk 

Letni dodatek bo izplačan julija Bralcem glasila in poznavalcem pokojninske zakonodaje je poznano, da je zavod zavezan po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) izplačati skupaj z redno pokojnino za mesec maj tudi letni dodatek. Manj znano pa je, da lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, zavod lahko navedeni prejemek izplača tudi v več obrokih ali pozneje.

Kaj je temeljno poslanstvo usklajevanja pokojnin Kot smo vas že obvestili v prejšnji številki naše revije Bela knjiga o pokojninski reformi, ki bo predmet širokih, poglobljenih, strokovnih in drugih razprav, obravnava tudi institut usklajevanja pokojnin. Obljubili smo vam, da vas bomo o najbolj aktualnih temah te knjige v naši reviji podrobneje seznanili. Ker je ta institut za zagotavljanje gmotnega položaja upokojencev eden najpomembnejših, vas prav gotovo zanima razmišljanje avtorjev nove pokojninske reforme, pa tudi razmišljanja drugih. Prav pa je, da o svoji usodi razmišljate tudi sami in da se vključite v razprave, ki bodo v vašem okolju. Reforma naj bi bila namreč sprejeta v takem časovnem obdobju, da bi začela veljati po letu 2020. Vsi se namreč zavedamo, da sedanja reforma, ki je bila sprejeta koncem decembra 2012, daje pozitivne učinke, ki se odražajo predvsem na prirast starostnih upokojencev. Žal pa to ne moremo reči za gmotni položaj upokojencev, kot smo že pisali, ki se slabša.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec 

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

(Ne)pričakovana odločitev ustavnega sodišča S sedaj veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je bil med številnimi drugimi novostmi in spremembami glede na prejšnjo zakonsko ureditev uveljavljen tudi nov pojem »pokojninska doba brez dokupa«, ki odločilno vpliva na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji možni starosti. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona zavarovanec (tako ženska kot moški!) pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V času trajanja prehodnega obdobja, ki velja do 31. decembra 2018, pa po petem odstavku navedenega člena ženska izpolni pogoje za pridobitev te pravice pri dopolnjeni nižji starosti in pokojninski dobi brez dokupa, moški pa pri dopolnjeni nižji starosti. Zahtevane starosti se v času trajanja prehodnega obdobja v primerjavi z veljavnimi v predhodnem letu vsako leto povišajo za štiri mesece, za prav toliko pa tudi zahtevana dolžina dopolnjene pokojninske dobe b

Dodatek k prispevku o usklajevanju pokojnin

 ZDUS JUNIJ

POISKALI SMO ODGOVOR: Pred potovanjem V klepetu z eno od naših naročnic sem izvedela, da se pripravlja na daljše potovanje. Nečakinja, ki živi na Cipru, si namreč zelo želi, da bi se teta in stric udeležila njene poroke v začetku septembra. Tudi onadva si tega želita, skrbi pa ju, kako bosta prenesla potovanje z letalom, spremembo podnebja, drugačno hrano in podobno. Mož je sladkorni bolnik, sicer z urejeno boleznijo, sama pa nima posebnih težav. Ker se nam je zdelo, da bi nasvet koristili tudi drugim kroničnim bolnikom smo poiskali nekaj informacij, kako ravnati pred daljšimi potovanji.

Knjiga o neizživeti ljubezni Pravijo, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Anton Steiner iz Vrbja pri Žalcu je res ni. Še več, o neizživeti ljubezni med Notranjko in Savinjčanom izpred 65 let je napisal knjigo, ki govori o vrednosti našega bivanja, o dragoceni volji do življenja, o premagovanju trpljenja in težav vsakdanjika.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

Oaza zelenja in izjemno zdravilnega zraka Gručasto središčno naselje na severovzhodnem robu Krasa, ob cesti Razdrto – Koper je bilo nekoč izrazito kmečka vas, kjer so se domačini večinoma ukvarjali z živinorejo in furmanstvom. »Tako so bili tudi moji predniki, stari oče Jakob in oče Janez furmana, zato so bili pri hiši vselej po trije konji, od katerih sta bila dva vprežena, eden pa je v hlevu počival,« nas je najprej opozoril na nekdanjo značilnost svojega rojstnega kraja 83 – letni upokojeni gledališki igralec, režiser in direktor novogoriškega gledališča Andrej Jelačin, ki se že desetletja zanesenjaško trudi, da bi Senožečam povrnil staro slavo, nekdanje vrednote. Tudi s tankočutno napisano knjigo spominov »Vse moje ljubezni« (2013), v kateri je obsežen del posvetil prav ljubezni do domače zemlje.

Čarobna moč leske  V juniju, ko se bliža čas skrivnostne kresne noči, je bila nekdaj leska nadvse pomemben grm, saj je polna čudodelnih čarov in moči.

Široko srce in trma prostovoljke Trezike »Trezika je izjemna kot človek in kot organizatorka. Ima posebno energijo. Ko se zažene, je nič ne ustavi,« je o Tereziji Novak, prostovoljki iz Loč in prejemnici državne nagrade za življenjsko delo na področju prostovoljstva za leto 2015, dejal podpredsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet.

Zadovoljna v domu Jožica Bartol, stanovalka ljubljanskega Doma upokojencev Center – Tabor bo desetega junija praznovala 88. rojstni dan. Je čila in samostojna gospa, le pri hoji potrebuje hojico zaradi boljšega ravnotežja.

Zaljubljena v Ljubljano Vera Presl je lepo urejena in čedna belolasa gospa, ki vsak ponedeljek popoldne zahaja v Mestni muzej Ljubljana. Tam se zbirajo udeleženci študijskega krožka arheologije Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Družina Kreft – znanost o zdravilni moči narave Prof. dr. Ivan Kreft, redni član SAZU, profesor genetike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je mednarodno priznan znanstvenik; prav tako pa tudi njegova sinova – Marko, ki je biolog in Samo, ki je farmacevt. Zagotovo ni veliko družin – tudi širše, ne le pri nas – kjer bi oče in sinova, vsak s svojega področja, pripravili skupno znanstveno delo. Njihovo je o ajdi; vsak od njih je prispeval svojo metodo: oče je eden največjih strokovnjakov za ajdo na svetu; Samovo področje je bila analiza rastlinskih snovi v tem naravnem metabolizmu, Marko, ki raziskuje celice, pa je tudi specialist za posebno vrsto mikroskopije.

Muzej slovenske humanitarnosti Naša najstarejša in najbolj množična humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije letos praznuje že 150 let delovanja. Preživel je različne sisteme in ureditve, še vedno pa temelji na univerzalnih načelih humanosti, nepristranskosti, nevtralnost, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti. Kako pomembno poslanstvo opravlja, dokazuje iz dneva v dan, spomnimo se samo nedavne begunske krize, kjer bi država brez številnih prostovoljcev odpovedala. Le malo kdo pa ve za Muzej Rdečega križa, ki se nahaja v hiši na edinem Trgu Rdečega križa v Sloveniji v belokranjskem Gradcu. V tamkajšnjem kulturnem domu, kjer je bil 18. junija 1944 ustanovni zbor in so bili položeni temelji za delovanje Rdečega križa med vojno in po vojni, je urejena spominska soba, za katero skrbi Območno združenje Metlika.

Suhe oči so ranljivejše Srbenje, občutek, da nas v očesu peče ali da imamo v njem tujek ali pesek,... so težave, ki jih ljudje v tem obdobju leta pogosto občutijo. Ob takem skupku težav lahko govorimo o sindromu suhega očesa. Podatki kažejo, da ima težave vsaj četrtina ljudi.

Obleka za vsak dan Obleka je tisti kos v garderobi vsake dame, ki jo naredi najbolj ženstveno in elegantno. Seveda pod pogojem, da jo znamo izbrati za svojo obliko postave in primerno priložnosti.

RECEPTI

Rehabilitacija z individualnim pristopom Kronična obolenja so večinoma neozdravljiva, jih pa lahko obvladujemo z rehabilitacijo in primerno terapijo ter tako bistveno vplivamo na dvig kakovosti življenja pri posamezniku.Z individualnim pristopom in aktivnim sodelovanjem različnih strokovnjakov, uporabnika in svojcev lahko prispevamo k boljši in kakovostnejši starosti. Vsak posameznik pa se mora zavedati odgovornosti za svoje zdravje in aktivno prispevati k njegovemu ohranjanju .

S spomini do boljšega spomina  Ker je del procesa pomnjenja poleg shranjevanja tudi priklic dogodkov, zgodb, pridobljenih znanj iz preteklosti ali celo spominov iz zgodnje mladosti, je skrajni čas, da zgodbo življenja strnemo v lastnoročni zapis. Ta nam bo pomagal spomine urediti, nas morda celo razvedril, združil z nekdanjimi znanci in prijatelji, ali pa nas spodbudil k raziskovanju preteklosti, saj marsikatera zgradba naše mladosti ne stoji več, ulice so preimenovane ...

KRATKE ZDRAVSTVENE

 Dodatna kratka zdravstvena 

Odločno nad čakalne dobe v zdravstvu Na ministrstvu za zdravje se resno lotevajo skrajševanja čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah. Medtem ko še pripravljajo dolgoročne, sistemske rešitve, so se z nekaterimi zdravstvenimi zavodi že dogovorili za dodatne operacije in posege pri bolnikih, katerim se s čakanjem slabša zdravstveno stanje oziroma tiste, za katere je bila že zdaj čakalna doba pretirano dolga.

Privoščimo nogam več udobja Da z našimi venami nekaj ni prav, nas najprej opozori otekanje ob gležnjih in pojavljanje drobnih, razširjenih modrikastih žilic po stegnih. Če te znake zanemarimo, se stopnjujejo, noge vse bolj zatekajo, postajajo težke, utrujene, nemirne, ponoči imamo pogosto krče v mečih, koža na nogah nas srbi. Takrat je skrajni čas, da se odpravimo k zdravniku, saj so to značilni znaki za kronično vensko popuščanje.

Riž nasiti milijarde ljudi Riž je hranil ljudi skozi tisočletja. In je še danes osnovna hrana za številne narode in ljudstva. Nobenega dvoma ni, da je bil prvotni divji riž rastlina vlažnih, toplih in z vodo bogatih predelov tropske Azije. Zelo zgodaj je začel uspevati tudi v Afriki. Njegova prednost je v tem, da daje dva pridelka na leto.

Na stopnicah  Stopnice so lahko odličen pomočnik pri športnih aktivnostih. Le zakaj jih ne bi v ta namen tudi večkrat uporabljali? Danes nam bodo na voljo za kompenzacijske vaje.

Težka sapa ni le majhna nadloga Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, pojavlja se vedno pogosteje. Žal pa mnogi njene znake še vedno ne prepoznajo kot resne, pač pa jih prevečkrat pripisujejo staranju ali preutrujenosti. Morda zato, ker se javno o njej govori šele zadnjih nekaj let. Zaskrbljujoče pa je, da zaradi posledic srčnega popuščanja umre več ljudi kot zaradi rakavih obolenj.

Z ljubljenčkom na počitnice  Če razmišljate o tem, da bi psa vzeli s seboj na počitnice v tujino, prej preverite (pri svojem veterinarju ali na spletni strani veterinarske uprave) ali imate za žival vse potrebne dokumente, cepljenja in ustrezna potrdila. Kadar se odpravimo s psom na morje ali na jug, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni (babesioza, leishmanioza, dirofilarioza), ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami.

Na Gorenjsko in Svete Višarje

Poskrbimo za brezhibnost avtomobila Čeprav potujemo mnogo več, kot se je včasih, nam vsaka pot prinese novo vznemirjenje, pa četudi se vozimo k že poznanemu cilju. Zato se prej dobro pripravimo. Za brezhibnost našega avtomobila moramo skrbeti vse leto, je pa priporočljivo, da mu malo več pozornosti namenimo tudi pred daljšo potjo. Predvsem pa se od domaodpravimo pravočasno in spočiti, na cesti bodimo pozorni.

Polži, nedolžna ali huda nadloga? Našemu pridelku na vrtu venomer preti nevarnost. Od največjih škodljivcev, kot so bramor, strune, uši, do polžev, ki lahko na hitro izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči. V kolikor se ne bomo borili proti njim, je pridelek že vnaprej izgubljen.

Desetletja zvest žogi Kultura v širšem pomenu besede sploh ni samo klasična glasba, gledališče, film ali slikarstvo. Kultura je tudi način življenja, odnos do vode, soljudi, in je celo šport, če si prizadevajo za fair play in dobre medsebojne odnose. Ker bo v tem mesecu zaradi evropskega nogometnega prvenstva ta tudi osrednja tema pogovorov, saj moški pravijo, da je to najpomembnejša stvar na svetu, smo poiskali poznavalca nogometa, Marjana Dermastjo, ki je že 64 let aktiven v tem zanimivem športu. Nasnul je več zanimivih misli o nogometu, ki bodo tudi ženskam v pomoč, da se boste junija lažje pogovarjale s prijatelji.

Varčevanje v vzajemnih skladih Ljudje večkrat sprašujejo, kako je zvarčevanjem v vzajemnih skladih, ali je tako varčevanje res donosnejše, kot denimo v obliki bančnih depozitov? Zanimajo pa jih tudi stroški takega varčevanja in pa davčne obveznosti.

Naselje med hribi – Marija Reka  Raztreseno hribovsko naselje leži na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline, in sodi v občino Prebold. Med potokoma Mala in Velika Reka se dvigujeta gozdnata hriba Gradišče (762 m) in Reška planina (925 m). Na pobočjih in slemenih prevladujejo samotne kmetije tako, da se kar začudim, ko izvem, da je vseh hišnih številk 163. Kar precej jih pripada »vikendašem«, v stalno pa tu živi okoli 230 prebivalcev. Kljub težkim življenjskim pogojem vedno več mladih ostaja doma.

Kultura na kratko

S kolesa je vse videti drugače »A gdje su vam muškarci?« sta naju z mešanico začudenja, zgražanja in smeha vprašala dva srbska kmeta, ki sva ju z Andrejo prehiteli pred Bačko Palanko, njuna soseda pa nama je zagnano razlagala, da potrebujeva spremstvo in zaščito. Prijatelj Zoran Milivojević, tudi pri nas priznani psihoterapevt, nama je kasneje ob kavi v Novem Sadu pojasnjeval, zakaj so se nama moški čudili in naju morda celo obsojali, ženske pa verjetno na tihem zavidale, da sva se sami s kolesi podali na pot ob Donavi.

Brez računalnika mi živeti ni Nekaj naključno izbranih sogovornikov smo povprašali, ali je računalnik njihov prijatelj ali sovražnik.

Z MOJEGA OKNA

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Letošnji trendi za balkone Ob začetku sezone se sprašujemo, kaj kombinirati in kako posaditi, da bodo zasaditve primerne za lego, kos spremenljivim vremenskim razmeram, a še vedno atraktivne in modne, hkrati pa nam ne bodo jemale preveč časa in potrpežljivosti.

Razmislek o strupenih lepoticah Najprej v naravi ali vrtu opazimo njihovo cvetje ali zaznamo prijeten vonj. To je prvi vtis, v resnici pa so to morda zelo strupene rastline. To ni le šmarnica, podlesek ali preobjeda skupaj z volčinom. Še cela vrsta jih je, a navzlic temu jih hote naseljujemo v svoji bližini kot okrasne rastline. Nekatere med njimi so lahko ob zaužitju celo smrtno nevarne, drugih se ni dobro dotikati. Znanja o njih ni nikoli dovolj, samoizobraževanje je tudi tu za zdravje koristno, predvsem pa moramo o nevarnih rastlinah podučevati otroke. Potem je strah odveč in zato je vredno uživati tudi v lepoti strupenjač!

Junijska opravila na zelenjavnem vrtu Junija že sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski in zimski pridelek sveže domače zelenjave. Bodimo skrbni tudi pri namakanju vrtnin.

Ko zadonijo slovenske pesmi v narečju Ljubitelji narodno zabavne glasbe in pristne slovenske besede se bodo 10. junija spet podali v Škofjo Loko. Na Loški grad namreč prihaja že 16. Večer slovenskih viž v narečju, edini slovenski glasbeni festival, ki predstavlja tekmovanje narodno zabavnih ansamblov z besedili v slovenskih narečjih. Mirno lahko zapišemo, da prireditev rešuje čast domačih festivalov, saj gre za prikaz barvitosti in raznolikosti bogastva slovenskih narečij, ki so jih pesniki in dobri besedilopisci znali odlično ubesediti v pesmi in viže.

DRUŽENJE

Pomoč pri oskrbi zelo bolnih in invalidnih oseb Upokojenec, ki ne more opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno itd.) lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo ter hkrati pri sebi zaposli družinskega pomočnika, če noče v zavod ali tam zanj še dolgo ne bo prostora.

Stran z izkoriščevalskimi praksami! Sredi maja je po vsem svetu, tudi v Sloveniji, potekal dogodek Največji odmor za kavo, ki so ga pripravile organizacije Pravične trgovine.Želeli so opozoritina okoljske probleme, s katerimi se soočajo proizvajalci kave. Temperature v tistih območjih se zvišujejo, zato je rodnost kavnih dreves precej manjša, veliko bolj jih tudi napadajo škodljivci. Zato morajo izvajati dodatne ukrepe za zatiranje škodljivcev, kar pa je na ekoloških plantažah (teh je največ med pridelovalci, ki imajo certifikat fair trade – pravične trgovine) precej težka naloga.

Starejši turisti, dobrodošli V prejšnji Vzajemnosti smo v prispevku o dostopnem turizmu omenili pobudo upokojenca iz okolice Celja o izmenjavi počitniških nastanitev starejših. Ponudil je možnost bivanja v svoji podeželski hiši v zameno za nekaj dni bivanja v Ljubljani ali drugem kraju. Pobuda jedobila kar nekaj pozitivnih odzivov ingospod se je že povezal z upokojenko iz Ljubljane, ki je ponudila v izmenjavo svoje stanovanje. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije zato že razmišljamo, kako bi organizirali »borzo« za izmenjavo kontaktov starejših interesentov za tovrstno zamenjavo.

Kam pa kam, babica?

SVET IN MI

Neskončen pomen dostojanstva Zveza društev upokojencev Slovenije je bila v začetku maja gostiteljica letnega srečanja evropske organizacije starejših EURAG. Predstavniki iz različnih držav so razpravljali zlasti o učinkovitosti in vplivu organizacij starejših v družbi.Če ustvarimo take življenjske razmere, da se bodo ljudje lahko mirno in lepo starali, če zagotovimo, da se počutijo spoštovane in ne spregledane, so srečnim saj vedo, da ima vse, kar delajo, neko vrednost, pravi Dirk Jarré, predsednik EURAG-a. Zato podpira idejo, da bi v 15 do 20 letih izginila meja, v kateri bo določena fiksna starostna meja, ko se je treba upokojiti.Komaj sva se pozdravila in si stisnila roki, še preden sem lahko zastavila prvo vprašanje, je rekel: »Vaš minister za zunanje zadeve me je popolnoma prevzel. Karl Erjavec je naredil name močan vtis! Kajti minister za zunanje zadeva običajno nima opraviti z zadevami civilne družbe.«

Demokratični samomor demokracije

Tri četrtine onemoglih oskrbujejo svojci Okrog 80.000 ljudi v Sloveniji potrebuje pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih: vstajanju, oblačenju in slačenju, osebni higieni, hoji, uživanju hrane in zdravil, izločanju; tisti, ki pešajo in živijo sami, tudi to, da jih dnevno nekdo osebno obišče. V prihodnje se bo ta številka več kakor podvojila. Reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je razkrila, da to pomoč opravlja 200.000 družinskih članov. Kaj je treba storiti, da bo oskrbovanje ostalo kakovostno in čim lažje tako za oskrbovalce in oskrbovance?

NOVICE OD VSEPOVSOD 

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media