Prestižen renesančni dvorec
Kamnit portal je primererk gorenjskega ljudskega stavbarstva.
V kranjski mestni hiši so na ogled tri stalne in občasne muzejske ter likovne razstave. V želji, da bi obdržali živo vez med pokrajino in človekom, so muzejski ustvarjalci poleg izjemnih fosilnih najdb rib in mamuta iz Bobovka ter bizona z Leš prikazali tudi geološke plasti, ki so nastajale milijone let.
Poslopje je eden najpomembnejših renesančnih arhitekturnih spomenikov na Slovenskem. Zgrajeno je bilo na začetku 17. stoletja, v njem pa je bil nekdaj sedež mestne uprave. Strop v pritličju in prvem nadstropju krasi dekorativen mrežasti obok. V prvem nadstropju je posebej vredna ogleda renesančna dvorana z intarziranimi vrati z letnico 1638 in lesenim kasetiranim stropom.
Po ogledu stalne arheološke razstave je obiskovalec seznanjen s kulturo od stare do mlajše kamene dobe, ko si je človek naredil stalna bivališča, udomačil živali in začel obdelovati zemljo. Sledita predstavitvi bronaste in železne dobe, ko človek odkrije uporabnost bakra, brona in naposled železa. S prihodom Rimljanov se začne civilizacijsko naprednejše antično obdobje. In začne se preseljevanje ljudstev, ko Karnij postane Kranj. Zanimivi so razstavljeni predmeti z Lajhna. Najprestižnejša najdba je bil grob žene z zlatim prstanom, srebrno pozlačeno zapestnico, dvema zlatima sponkama z almandini, dvema srebrnima in pozlačenima ločnima sponkama, ogrlico iz jantarnih jagod, železnim nožem in drugimi zanimivimi primerki. Najdba je bila del nakita alemanskih oziroma germanskih žensk iz šestega stoletja tega štetja. Med največja odkritja spadata razkošna oprema in orožje iz Bašlja, saj dokazujeta prisotnost staroslovanske plemiške aristokracije Karniole.
Prizor s stalne arheološke razstave
Zbirka Ljudska umetnost na Gorenjskem predstavlja ljudsko stavbarstvo, notranjo opremo domačij, praznično in delovno okolje prebivalcev ter njihovo duhovno kulturo. Ljudska umetnost se je razvijala pod vplivi prebivalcev sosednjih alpskih dežel. Posebno mesto je imelo v kmečkem domu poslikano pohištvo (skrinje, stoli, mize, omare), ki je razstavljeno.
Podarjene Dolinarjeve umetnine
V kranjski mestni hiši zavzema precejšnji prostor stalna razstava umetniških stvaritev kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970). Velja za enega vodilnih predstavnikov realizma, secesije, ekspresionizma, nove stvarnosti in socialističnega realizma v slovenskem kiparstvu. Posebej se je uveljavil s portretno, malo, spomeniško, nagrobno in arhitekturno plastiko. Največ javnih arhitekturnih plastik je oblikoval za Ljubljano. V Galeriji Dolinar, ki je urejena od leta 1966 v spodnji in zgornji veži, je na ogled 37 plastik ter petnajst grafik, ki so nastale v času po drugi svetovni vojni. Lojze Dolinar jih je podaril kranjski občini.
Pietetni spomin na ljudi, ki so nekoč živeli v Kranju in bližnji okolici, je kostnica. Po zaključku izkopavanj na razsežnem bližnjem staroslovanskem grobišču pri župnijski cerkvi je bil na severni strani cerkve urejen arheološki spomenik. Vidni so zidni temelji poznoantične osmerokotne krstilnice s polkrožno apsido na vzhodni strani, spodnji ostanki zidu kostnice okroglega tlorisa s konca 13. stoletja ter pokopališke kapele z grobnico iz 15. stoletja. Pripadala je grofom Eghkom. Tam je še novejša kostnica, v kateri so skrbno zložene lobanje in kosti pokojnikov iz davne preteklosti.
Informacije: Mestna hiša, Glavni trg 4, 4000 Kranj, tel. št.: 04 201 39 50, info@gorenjski-muzej.si
