Št. 9, 1. september 2016

  • Bodimo aktivni

    sep. '16

    Včasih se nam življenje nepredvidljivo zasuka, naenkrat ne moremo početi več tega, kar imamo radi, kar nas je poganjalo, a tako kot voda tudi življenje najde novo pot. Tudi naša naročnica Maja Artenjak, ki nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo, je zaradi hude poškodbe noge morala pozabiti na planinarjenje, najprej je bilo hudo, potem se je umirila in se še bolj povezala z naravo. Nov smisel življenja je našla v naukih priznanega zdravilca Sebastiana Kneippa, ki ga zdaj širi med starimi in mladimi ne le na Vrhniki, ampak tudi drugje po Sloveniji.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Ugodnejša razmerja in umirjena gibanja Vse od leta 2008 naprej, v katerem se je stanje, v primerjavi s predhodnim koledarskim letom, nekoliko izboljšalo, so se razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin nenehno zniževala. Tako je v letu 2008 to razmerje znašalo 1 : 1,71, lani pa le še 1 : 1,37. Zniževanje razmerij med drugim posledično vpliva tudi na nižje prilive sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od prispevkov zavarovancev in delodajalcev. To dejstvo pa kot vemo šteje med pomembnejše razloge za spremembe sistema, s katerimi naj bi se izboljšala in zagotavljala njegova finančna zdržnost tudi v prihodnje.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

O rezervnem demografskem skladu

Do novega predsednika konec leta 29. junija se je v letošnjem letu prvič sestal najvišji organ upravljanja ZUDS – zbor članov. Praviloma se sestaja enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat. Letos se bo sestal še enkrat zaradi nadomestnih volitev za predsednika, saj je po letu dni zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko.

POISKALI SMO ODGOVOR: Oprostitev plačevanja RTV-prispevka

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Starejša zakonca sta lastnika trisobnega stanovanja v enakovrednem deležu. Žena je hudo zbolela, sedaj je v domu, dementna in opravilno nesposobna. Mož stanovanje vse težje uporablja, zato bi ga rad prodal ali zamenjal za manjšega v pritličju. Otroci temu nasprotujejo in mu grozijo, da ga bodo razglasili za opravilno nesposobnega, če bo poizkušal to narediti. Za ženino oskrbo v domu prispeva le mož.

Golobi pismonoše se vedno vračajo domov Ko je Jože Pečnik iz Novega mesta pri šestih letih dobil prvi par golobov, še ni vedel, da mu bodo te ptice za vedno prirasle k srcu. Sedaj že 41 let tekmuje z golobi pismonoši in je med najstarejšimi gojitelji športnih golobov pri nas. Golobi pismonoše so dobri letalci, s prenašanjem sporočil so med vojno reševali tudi življenja.

Zdravje ni nekaj, kar dobiš za denar Ko se je morala po hudi poškodbi odreči svoji veliki ljubezni, planinarjenju, in se predčasno upokojiti, je Maja Artenjak odkrila nov smisel življenja v naukih priznanega zdravilca Sebastiana Kneippa. Na Vrhniki je ustanovila društvo, od koder z neizmerno energijo deli svoje izkušnje z naravnimi zdravilnimi metodami. In se obenem še nenehno uči.

Vsi obrazi Špele Pirnat Pravzaprav sem se ujel v zanko, ko sem si zamislil, da vam predstavim umetniško dušo, slikarko Špelo Pirnat. Ni namreč tako preprosto z bornim besednim zakladom zadeti bistvo umetnice, ki ji uspe na platno prenesti svoje globoko doživljanje obrazov, ki jo spremljajo v življenju, pa da v portretih te osebe prepoznamo – vsaj v nekaterih (njej naj očitnejših) značilnostih - tudi mi.

Bukev spodbuja k branju

Prestižen renesančni dvorec  V Mestni hiši v Kranju so na ogled tri stalne in občasne muzejske ter likovne razstave. V želji, da bi obdržali živo vez med pokrajino in človekom, so muzejski ustvarjalci poleg izjemnih fosilnih najdb rib in mamuta z Bobovka ter bizona z Leš prikazali tudi geološke plasti, ki so nastajale skozi milijone let.

V gručasti vasici živi le še pet stalnih prebivalcev Ko sva se z upokojencem Elektra Primorske Ljubom Kogojem po dvanajstih kilometrih iz Tolmina prek Ljubinja pripeljala v 630 metrov više ležečo gručasto vasico nad Baško grapo, nam je najprej pojasnil, da so se tu gori, na manjši uravnavi med Jalovnikom (1452 m) na severozahodu in Tlako (911 m) na jugu ljudje večinoma preživljali z mlečno živinorejo. Tudi na domačiji njegove mame Danice Golja, po domače Pri Jojšču, z današnjo hišno številko 14, kjer so imeli sicer le dve ali tri krave, a so ravno tako kot ostali Seljani okrog leta 1910 sodelovali pri ustanovitvi samostojne predelovalnice mleka, ki je po drugi svetovni vojni postala del mlekarne Planika v Kobaridu.

Ljudje in dogodki skozi čas

Duhovnik za vse ljudi in vse čase Nedavno je prejel od prijateljev in znancev za 45 let duhovniškega poslanstva in za vse dobro, kar je storil za ljudi, nenavadno darilo, ki ga sestavlja 45 pšeničnih klasov, ovitih z lovorjevimi listi. Beseda je o gospodu Francu Kodili, ki že nekaj časa biva v beltinskem domu za starejše in ga je darilo zelo razveselilo.

Družina Lap – ljubitelji hribov in slovenske pesmi Za Jožefa Lapa, ki je kot duhovnik kar 38 let služboval v Novem mestu, zdaj pa je v Ljubljani, je torek družinski dan – takrat ga obiščetasestri Marinka iz Komende in Meta, ki živi v Radomljah. Nek torek sem bila z njimi – pogovarjali smo se o marsičem – od dela in hoje po hribih, pa do tega, da letos ne bo kaj dosti gob, ker »prestopno leto veliko obeta in malo da.«

Učne ure naših babic in dedkov Sedeti v stari šolski klopi pred gospodično učiteljico ali gospodom učenikom s strogim glasom, ki sta oblečena po šolski modi preteklega časa in v roki obvezno držita šibo, je posebno doživetje. Nenadoma se znajdemo v šolskem razredu, kjer veljajo druga pravila, kjer ni dovoljeno klepetati, kjer je priporočljivo sedeti vzravnano, odgovarjati pa s celimi stavki – če seveda ne želimo klečati v kotu na koruzi ali si oprtati lesenega osla na hrbet, kakor so kaznovali učence nekoč.

Od Rima do Londona V avgustu je veliko ljubiteljev športa spremljalo olimpijske igre po televizijskem zaslonu. Nekateri pa so imeli srečo in so si tekmovanja za najvišja priznanja kdaj ogledali povsem od blizu . Med take sodi nekdanji atlet Ludvik Jerčič z Mute, ki je v živo spremljal kar šest olimpijskih iger.

Vhod v telo naj bo čist Ustna higiena je pomemben temelj varovanja zdravja zob, ustne votline in celo zdravja nasploh. Nanjo v zrelih letih nikakor ne smemo pozabiti, ampak jo moramo še okrepiti, nam je povedala ustna higieničarka Špela Blažič iz Dentalnega centra Clarus. Nega v okolici protetičnih nadomestkov je še bolj zahtevna in vpliva tudi na to, kako dolgo bomo le-te lahko uporabljali.

Tuina – kot preventiva, samopomoč ali zdravljenje Tuina masaža je del tradicionalne kitajske medicine, ki je stara več kot štiri tisoč let. To ni le oblika masaže, ki telo sprosti, ampak je oblika terapije. Izvaja se po meridianih in odgovarjajočih akupunkturnih točkah. Je dobrodošla pomoč pri vseh funkcionalnih motnjah s poudarkom na težavah lokomotornega aparata; pogosto se uporablja za zdravljenje poškodb hrbta, ki nastanejo zaradi obremenitev ali nepravilnih gibov, za zdravljenje nategnjenih mišic, vnetje vezi, mišic in živcev, išiasa, revmatizma, artritisa, za zvine in podobno (kosti, sklepi, mišice, tetive).

Gobe, zaklad narave Joj, če bi to bogokletjeiz naslova slišal moj pokojni tast, ki se je gob bal bolj kot peklenščka in v življenju ni zaužil nobene! V njegov zagovor naj povem, da je bil mizar in se je gob bal tudi profesionalno, saj so gobe med najhujšimi lesnimi sovražniki; ko ga napadejo, strohni. Toda njemu podobnih je kar veliko. Večina ljudi ve, da so gobe lahko zelo okusne, a hkrati lahko tudi zelo strupene in celo smrtno nevarne. In tu se védenje večine neha.

Gibanje je pomembno v vseh obdobjih V okviru »uspešnega staranja« ima gibalna dejavnost pomembno vlogo, saj pozitivno vpliva na telesne sposobnosti, ohranja neodvisnost, izboljšuje zdravje in splošno počutje ter dviguje kvaliteto življenja.

Narava pomaga zdraviti Iz svežih zelišč lahko pripravimo okusne in osvežilne pijače. Uporabimo lahko različna aromatična zelišča, kot so: melisa, poprova meta, bezgovo cvetje, žajbelj, kopriva, sivka, materina dušica, kamilica. Količino zelišč prilagodimo intenzivnosti vonja in okusa – pri močnejših (žajbelj) jih uporabimo manj,pri blažjih, kot je npr. melisa jih damo več. Z nekaj truda pa si sami pripravimo tudi mazila ali tinkture za lajšanje zdravstvenih težav.

Hlače za vse postave Po raziskavah so v vzhodnih deželah ženske nosile hlače že tisoč let preden so jih v zahodnem svetu spet vpeljali v splošno uporabo. Francoski oblikovalec Paul Poiret (1879-1944) je bil eden izmed prvih, ki je v začetku 20. stoletja oblikoval ženske hlače. Leta 1913 je predstavil model širokih udobnih hlač, za katere je navdih dobil v popularni operi Šeherezada.

Kaj bo za kosilo?

S spomini do boljšega spomina, tretjič Nadaljujmo s pisanjem Naše Knjige spominov. V pretekli številki sem predstavila navodila za pisanje naših delovnih izkušenj. Tokrat se bomo posvetili ljudem.

Na hrbtu Vaje na hrbtu naj postanejo del vašega vsakdana. Razlogov za to priporočilo je veliko. Poglejmo le vplive današnjih vaj: ugoden vpliv na hrbtenico in masaža hrbta, razteg nog in križa ter krepitev trebušnih mišic in aktivacija celega trebuha.

ZDRAVJE NA KRATKO

Na harmoniko igra za dobro voljo Naša naročnica Lojzka Ocvirk iz Podgorja pri Kamniku ima poseben hobi, zelo rada igra na harmoniko. Skupaj s kitaristom Viktorjem Bregarjem tvorita duet Jesenski cvet. Ne mara tarnanja, včasih je treba stvari sprejeti takšne kot so, pravi, in predvsem ceniti dobro okrog nas. Pa tudi kakšno spremembo je potrebno kdaj narediti. Zato se je prijavila na našo preobrazbo.

Trgatev na Madžarskem

Motovilec sejemo tudi septembra Motovilec je zelo skromna rastlina, lahko ga tudi septembra sejemo na samostojno gredico ali med ostale posevke v vrtu. Listi motovilca so odlična prehranska dopolnitev solatnega krožnika. Na organizem deluje pomirjevalno, vsebuje več vitamina C kot citrusi, je bogat vir železa in drugih mineralov.

Samodejni menjalniki vse dostopnejši “To je pa tako enostavno,” je vzkliknila gospa, ko je po štiridesetih letih spet prijela za volan avtomobila. "To je pa nekaj drugega!" je bil začuden dobro situiran gospod, ki je odločitev o neuporabi samodejnega menjalnika sprejel v sedemdesetih letih, ko ga je preizkusil v danes že pozabljenem roverju.

Od kožnega vnetja do bolh  Psi imajo kar pogosto težave s kožo. Gotovo ni psa, ki se ne bi nikoli popraskal, vendar tokrat govorimo o srbežu, ki je lahko tako močan, da se pes nenehno praska ali grize, včasih celo do krvi. V tem primeru ga morate seveda peljati k veterinarju, da bo ugotovil vzrok in predpisal ustrezno terapijo. Vzrokov za srbež je namreč več – od raznih alergij (na travo, plevele, cvetni prah, hrano…) do kožnih zajedavcev, lahko pa gre za bakterijsko vnetje kože.

Pravi godec se ne postara Franc Mihelič, harmonikar in kasneje vodja svojega ansambla, se je rodil v glasbeni družini. Že oče je bil muzikant, prav tako starejši brat. Oče je tedaj sicer menil, da sta dva glasbenika pri hiši dovolj, a je tudi najmlajši v družini hitro spoznal, da se bo tudi njegovo življenje odvijalo okrog glasbe.

Esperanto odpira svet V počastitev evropskega dneva jezikov, ki ga je že petnajst let praznujemo 26. septembra kot praznik jezikovne različnosti, posvečamo ta zapis esperantistom in esperantu, ker je to jezik z najlepšim imenom – pomeni upanje, ima dolgoletno in razburljivo zgodovino, včasih so ga politiki podpirali, drugič zatirali, toda esperantisti niso nikoli obupali. Gibanje za mednarodni jezik esperanto je v svetu prisotno že 129 let, v Sloveniji pa okrog 116. Prvo esperantsko društvo je nastalo leta 1910 v Mariboru, 1921 v Ljubljani, leta 1937 jih je bilo že toliko, da je nastalo slovensko esperantsko združenje. Ves čas je to gibanje za mir in enakopravnost vseh ljudi in jezikov.

Nekaj utrinkov iz nove sezone v slovenskih gledališčih

Nepričakovana nova spoznanja

Želimlje – kjer je nastal Finžgarjev roman Kar težko sem si predstavljal, da je bila dokaj redko naseljena dolina, skozi katero danes vijuga ozka asfaltirana cesta, vse do leta 1877 glavna povezava med Ljubljano, Turjakom in Kočevjem. Edino večje naselje v dolini je bilo tako kot danes Želimlje. Domačinom je poleg kmetovanja zaslužek dajalo furmanstvo, saj so se morali prevozniki nekje okrepčati in konji spočiti.

Burano, najlepši beneški otok Ko se človek z vaporetom približuje Buranu, je približno tako, kot da bo zdaj zdaj padel na slikarsko platno ilustratorja otroških pravljic. Nemudoma postane jasno, zakaj se Burano pojavlja na prav vseh lestvicah najbolj slikovitih mest na svetu. Tam oči kar bolijo od barv!

Spomladi cvetijo, jeseni rodijo Cvetje z zelenjem imata v okrasnem vrtnarstvu vodilno vlogo, vendar nas vsaj jeseni mnoge rastline pritegnejo tudi z dekorativnim nastavkom plodov. Prav zato jih lahko učinkovito uvrstimo v nasad, saj pomladi cvetijo in jeseni rodijo. Gotovo se je vredno pomuditi pri nekaterih lesnaticah, pri drevnini, kot z eno besedo rečemo drevju in grmovju vseh oblik in velikosti. Zdaj bo tudi pravi čas, da si ogledamo drevesničarsko ponudbo in morda kaj od tega poroma v rodovitno prst domačega vrta.

Vračilo socialne pomoči v primeru dedovanja Pred leti je veliko hude krvi povzročila praksa države, v skladu s katero je tistim dedičem, ki so podedovali določeno premoženje zapustnika, ki je prejemal eno izmed oblik socialne pomoči, omejila razpolaganje s podedovanim premoženjem in sicer v višini prejete socialne pomoči njegovega prednika (zapustnika).

DRUŽENJE SEPTEMBER

Vse motnje spomina niso demenca! »Težko je sem sprejela dejstvo, da je moja odgovorna, delovna, pametna in zanesljiva mama zbolela za demenco, in da nikoli več ne bo takšna kot je bila,« je povedala Ana Cajnko, voditeljica programa RESje. Odločila se je, da bo kot prostovoljka pomagala osebam z demenco in njihovim svojcem.

Skrbnik varuje osebne pravice in premoženje Zaradi starostnih in bolezenskih tegob starejši ljudje pogosto potrebujejo pomoč svojcev ali drugih ljudi. Ko gre za urejanje poslovnih in premoženjskih zadev pa se lahko tudi zaplete. Še posebej, če posameznikne more izraziti svoje volje, nima sorodnikov ali se ti ne morejo dogovoriti, kdo bo prevzel skrb za ostarelega člana, potrebuje pravno zaščito.

Za demografski slad zmanjkuje časa Nedopustno je, da politika tako zavlačuje z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. S tem tudi ne izpolnjuje zavez iz zakonodaje, saj je ustanovitev sklada od leta 2013 zapisana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), so na novinarski konferenci povedali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije. Po njihovem mnenju politika načrtno sabotira demografski sklad.

Voda buri domišljijo

NOVICE OD VSEPOVSOD

Žrtve pohlepa Kdo so sodobni sužnji?

Konec septembra spet na F3ŽO! Že šestnajstič zapored bo v času pred mednarodnim dnevom starejših, 1. oktobrom, v Ljubljani potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Organizatorji želijo poudariti, da družbo skupaj soustvarjamo prav vsi državljani - od tistih v vrtcu in osnovni šoli, do mladostnikov, zaposlenih in upokojencev - zato že nekaj let sledi geslu Vsi smo ena generacija! Predstavnike različnih starostnih skupin bo zato videti na kulturnih in izobraževalnih dogodkih, med stojnicami, na razstavah in na predavanjih.

Olimpijsko zlato

SVET IN MI  

Kakšen je smisel onemoglosti in oskrbovanja? V pripravi na prihodnja leta, ko se bo delež nad 60 let starih ljudi naglo dvigal iz nekdanjih deset odstotkov proti štiridesetim, je ključna naloga vzpostaviti human in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe za tiste ljudi, ki ne morejo sami opravljati osnovnih vsakdanjih opravil: vstati, se obleči ali sleči, hoditi, se hraniti in jemati zdravila, se umiti in opravljati drugo osebno higieno, uporabljati stranišče in stopati v redni dnevni stik z nekom. Vsakdo mora imeti vse to zagotovljeno na tak način, da ohranja osebno človeško dostojanstvo. Kakovostna oskrba je pogojni izpit za nadaljnji humani razvoj naše štiri tisoč letne evropske kulture. Prvo izpitno vprašanje se glasi: Kakšen je smisel človeške onemoglosti in s tem solidarnega oskrbovanja? Odgovor nanj odpre vrata ustvarjalnim rešitvam za humano oskrbo v zaostrenih razmerah.

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media