LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS
Fran Saleški Finžgar
V Ljubljani je 2. junija 1962 umrl duhovnik, pripovednik in dramatik Franc Saleški Finžgar. Bil je urednik Mohorjeve družbe in Mladike, od leta 1938 je bil član SAZU. Kot pisec je izhajal iz romantičnega realizma (Divji lovec, Razvalina življenja). V glavnem pripovednem delu Pod svobodnim soncem z narodnostnega vidika poveličuje boj Slovencev z Bizancem, v povestih pa opisuje kmečko in meščansko življenje (Dekla Ančka, Strici, Študent naj bo).
Johann Strauss ml.
Na Dunaju je 3. junija 1899 umrl skladatelj Johann Strauss ml., znan kot kralj valčkov (Na lepi modri Donavi, Pripovedke iz dunajskega gozda, Cesarski valček). Med drugim je napisal tudi nekaj operet (Netopir, Noč v Benetkah, Cigan baron).
V dvorcu v Versaillesu v Franciji so antantne države 4. junija 1920 podpisale mirovno pogodbo z Madžarsko, ki je med drugim določila mejo med Madžarsko in Jugoslavijo. Tako je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji, nastala pa je slovenska manjšina v Porabju na Madžarskem.
V Normandiji v Franciji se je 6. junija 1944 začelo pod imenom »operacija Overlord« izkrcanje zavezniške vojske. Iz angleških pristanišč je odrinilo štiri tisoč velikih in nekaj tisoč manjših plovil. Do konca julija je bilo v Normandiji že okoli milijon zavezniških vojakov. Nemci so bili prisiljeni prve okrepitve že do 12. junija umakniti z vzhodnih bojišč in jih premestiti v Normandijo.
Bert Sotlar
V Ljubljani je 9. junija 1992 umrl gledališki in filmski igralec Bert Sotlar. Po vojni je bil član Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, nato pa član ljubljanske Drame. Odigral je 40 vlog v slovenskih, jugoslovanskih in tujih filmih. Med drugim je nastopil v filmih Svet na Kajžarju, Na obračaj se, sinko, Tri četrtine sonca, Tistega lepega dne in Ne joči, Peter.
Irena Grafenauer
V Ljubljani se je 19. junija 1957 rodila mednarodno uveljavljena flavtistka Irena Grafenauer. Po končani glasbeni akademiji je že pri 18 letih nastopala in snemala s priznanimi evropskimi orkestri. Bila je solistka simfoničnega orkestra Bavarskega radia, profesorica za flavto v Salzburgu.
V mestecu Schengen so države Beneluksa ter Francija in zahodna Nemčija 14. junija 1985 podpisale dogovor o odpravi osebnega nadzora na medsebojnih mejah. Drugi sporazum, znan tudi kot schengenska konvencija, je bil podpisan 19. junija 1990, veljati pa je začel 1. septembra 1993.
V Narodni skupščini v Beogradu je 20. junija 1928 srbski radikalni poslanec streljal na poslanca Hrvaške kmečke stranke in med drugim smrtno ranil njenega predsednika Stjepana Radića, zaradi česar je kralj Aleksander I. Karađorđević 6. januarja 1929 uvedel diktaturo, razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast.
Turška vojska je 21. junija 1469 že drugič opustošila Metliko. V 170 letih so Turki slovensko ozemlje napadli in opustošili kar sedemnajstkrat.
William J. Clinton
William J. Clinton je 21. junija 1999 kot prvi ameriški predsednik uradno obiskal Slovenijo.
V Ljubljani je 24. junija 1850 umrl šolnik Janez Krstnik Kersnik. V učencih je budil narodno zavest in ljubezen do domačega jezika. Bil je prvi, ki je začel na začetku leta 1849 za širšo javnost predavati v slovenščini na ljubljanskem liceju.
Vodja SS in šef nemške policije Heinrich Himmler je 25. junija 1942 izdal ukaz o nasilni odvedbi otrok do 18. leta starosti iz družin, katerih ožji svojci so sodelovali v osvobodilnem gibanju na Štajerskem. Tako imenovanih ukradenih otrok je bilo 600, večina se jih je po vojni vrnila domov.
Gavrilo Princip
V Sarajevu je 28. junija 1914 pripadnik srbske radikalne mladine Gavrilo Princip ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo, kar Avstro-Ogrska izrabi za napoved vojne Srbiji, s čimer se začne 1. svetovna vojna.
