Suhe oči so ranljivejše

Dobro počutje | jun. '16

Srbenje, občutek, da nas v očesu peče ali da imamo v njem tujek ali pesek ... To so težave, ki jih ljudje v tem letnem času pogosto občutijo, opaža mojstrica očesne optike Amela Lekič. Ob takem skupku težav lahko govorimo o sindromu suhega očesa. Podatki kažejo, da ima težave vsaj četrtina ljudi. Suhe oči pa niso vedno samo neprijetnost, ampak lahko postanejo tudi ranljivejše in občutljivejše za vnetja in poškodbe, zato z ukrepi ne smemo predolgo čakati.

Oči potrebujejo solze, da ostanejo čiste in zdrave. Nenehno se sproščajo iz solznih žlez ob očesu. Z leti vse žleze delajo malo manj, tudi solzne. Vendar to ni edini vzrok suhosti oči. »Lahko je posledica spremenjene sestave solz, ko torej solze niso več dovolj kakovostne, kar lahko povzročijo zdravila ali pa so v ozadju težave s ščitnico in hormonska nihanja pa tudi različne bolezni,« opozarja Amela Lekič iz Vaše očesne optike. Včasih je okvarjeno delovanje vek, ki ne mežikajo dovolj, in solze se ne morejo dobro porazdeliti po površini. Med dejavnike tveganja strokovnjaki med drugim uvrščajo še uporabo kontaktnih leč, laserske posege na očeh (refraktivna kirurgija), pomanjkanje vitamina A, prehrano z nizko vsebnostjo maščobnih kislin omega 3 pa tudi poslabšano delovanje žlez, ki so glavni vir lipidov (Meibomove žleze). Vzroku primerno je tudi zdravljenje oziroma lajšanje težav. Nekaj lahko naredimo sami, s spremembami navad in dodajanjem umetnih solz, a če težave vztrajajo, je bolje obiskati zdravnika, svetuje Amela Lekič.

 Ne pozabimo na mežikanje

Tovrstnih težav je v sodobnem načinu življenja vse več, še ugotavlja in predlaga nekaj načinov, kako lahko oči varujemo pred nepotrebnim izsuševanjem.

- Skrbeti moramo, da dovolj pogosto mežikamo, saj se le tako tekočina porazdeli po vsej površini očesa.

- Pri delu z računalnikom, branju in drugim za vid zahtevnim delom ne pozabimo na odmore (vsaj po nekaj minut), da si odpočijemo oči.

- Skrbeti moramo, da oči niso izpostavljene premočnemu soncu ali odboju svetlobe (od snega, vode). Če gremo na sonce, si oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali.

- Paziti moramo, da oči ne izpostavljamo prepihu in premočnemu vetru.

- Cigaretni dim škoduje očem.

- Ko nas dražijo in srbijo, si oči ne smemo drgniti.

- V prostoru, kjer se zadržujemo, mora biti ustrezna vlaga.

- Uživati moramo uravnoteženo hrano in predvsem poskrbeti, da pijemo zadostno količino vode. Voda je ena od osnov, ki jih moramo zagotoviti očem.

- Ne pozabimo na sproščanje in oddih. »Tudi stres je eden izmed dejavnikov, ki lahko vpliva na pojav neprijetnega občutka v očeh in drugih težav,« opozori Amela Lekič.

Ko potrebujemo »umetne solze«

Oftalmolog Tomislav Bubanja, dr. med., pravi, da prihajajo pacienti na pregled zaradi občutka neznosnega žarenja v predelu zrkel in pekočih oči, ki jih spremljata vlaknasta sekrecija in pogosto nihanje ostrine vida. Sindrom suhega očesa lahko nastane zaradi zmanjšanega izločanja solz ali povečanega izhlapevanja solz (na primer zaradi prepiha, visoke temperature v prostoru). Ugotavlja pa, da je zdravljenje sindroma suhega očesa pogosto neuspešno. Težave se z leti običajno še stopnjujejo in zdravila pravzaprav ni. Tako on kot tudi Amela Lekič svetujeta, da si pomagamo z umetnimi solzami. »Te lahko vsebujejo tudi lubrikante, da lažje mežikamo, tako si težave bistveno ublažimo.« Če jih uporabljamo pogosto, je bolje, da ne vsebujejo konzervansov.

Umetne solze imajo različne sestavine, zato ni nujno, da nam vse enako ustrezajo. Gre za vodne raztopine s polimeri, ki podaljšajo zadrževanje tekočine na površini očesa. Novejši nadomestki solz vsebujejo elektrolite in se tako približajo naravni sestavi solz, a še vedno ne povsem, zato na primer niso tako uspešne v spopadu z okužbami. Včasih vsebujejo tudi maščobne kisline ali antioksidante.

Če najdemo ustrezno tekočino in se težave umirijo, lahko še naprej dodajamo solze. »Kadar pa težave vztrajajo, je smiselno obiskati zdravnika, ki bo poiskal njihov vzrok in svetoval ustrezno zdravljenje.« Suhe oči so občutljivejše za okužbe in vnetja. Huda vnetja lahko pustijo posledice, ki poslabšujejo vid. »Vsekakor je takoj treba k zdravniku, če so oči rdeče, krvave in zatečene, saj gre za resna bolezenska stanja,« opozarja Amela Lekič.

Z določenimi preiskavami lahko zdravnik ugotovi, koliko solz izločamo in kakšna je njihova kakovost. »Ali gre za stanje suhega očesa, najpogosteje ugotavljamo s pomočjo Schirmerjevega testa. Ta poteka tako, da poseben filter papir (listek), širok 5 mm in dolg 35 mm, 'zataknemo' za spodnjo veko in merimo višino s solzami navlaženega dela,« pojasni Tomislav Bubanja. Če gre za zelo suhe oči kot pri sjörgenovem sindromu, nekaterim bolnikom pomagajo z vstavitvijo čepkov v solzovod, po katerih sicer del solz potuje v nos. Zdravnik lahko za izboljšanje stanja predpiše nekatera zdravila v kapljicah, svetuje vlažilno mazilo, ki ga uporabljamo ponoči, ali kontaktne leče, ki pokrijejo površino očesa (tudi beločnico) in zadržijo vlago. Če veke ne mežikajo, je včasih potrebna tudi operacija.

Od alergij do revme

V ozadju pekočih, srbečih in razdraženih oči je lahko še marsikaj drugega – od alergije do različnih drugih sistemskih bolezni, ki prizadenejo tudi oko.

- Kadar so v ozadju zdravila, težave običajno sovpadejo z začetkom njihovega jemanja. Tveganje suhih oči povečajo diuretiki za visok krvni tlak, antidepresivi pa tudi zdravila proti glavkomu in aknam (izotretoin).

- Suhe oči so lahko povezane z različnimi boleznimi očesne površine.

- Draženje lahko povzročajo alergije, ki pa jih prepoznamo po tem, da jih običajno spremljata tudi izcedek iz nosu in kihanje.

- Sjörgenov sindrom je kronična revmatična bolezen, pri kateri človekov imunski sistem napade žleze z zunanjim izločanjem, med njimi tudi solzni žlezi. Bolezen spremljata utrujenost in slabo počutje, prizadene pa lahko tudi sklepe, kožo in druge organe.

- Suhe oči so pogostejše tudi ob nekaterih drugih revmatoloških boleznih, kot so revmatoidni artritis, skleroderma in eritematozni lupus.

- Do sprememb v predelu očesa in solznem filmu pogosto prihaja pri avtoimunskih boleznih ščitnice.

 Zaščitni »premaz«

Zdrave oči ščiti solzni film, ki ga sestavljajo različni sloji tekočine. Zunanji sloj vsebuje maščobne kisline (lipide), tako da zgladi površino solz in hkrati zmanjša izločanje srednjega pretežno vodnega sloja, ki vsebuje tudi elektrolite (solze so slane), protitelesa in druge beljakovine, ki premagujejo okužbe in pomagajo pri zaščiti očesa pred škodljivimi mikroorganizmi. V spodnji plasti pa je mucin, sluzast izloček žlez, kar omogoča solzam, da se enakomerno porazdelijo po očesni površini. Kadar se ravnotežje v kateri koli od teh treh plasti poruši, lahko pride do suhih oči in drugih težav.

 Urša Blejc