Pomoč pri oskrbi zelo bolnih in invalidnih oseb

jun. '16

Upokojenec, ki ne more opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) ter hkrati zaposli družinskega pomočnika, če noče v zavod ali tam zanj še dolgo ne bo prostora.

DPP, ki ga podeljuje Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, pomaga lajšati finančno stisko slepim, paraplegikom ter takšnim ljudem, ki jim je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, bolnikom, ki so trajno vezani na invalidski voziček, pa tudi osebam z demenco itd. Mogoče so tri višine dodatka: 146,06 (nižji) ali 292,11 (višji) ali 418,88 (za najtežje prizadete) evra, odvisno od tega, kakšna je bolezen in koliko pomoči posameznik potrebuje. Naj omenimo, da je dodatek za pomoč in postrežbo marca letos prejemalo 31.198 ljudi, le 624 jih je dobivalo najvišjega, največ, 19.382, pa najnižji znesek.

Dodatek za pomoč in postrežbo

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je DPP pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca. Torej ga dedičem po smrti tistega, ki ga je prejemal, ni treba vračati.

Pravico do DPP ima posameznik s stalnim bivališčem v naši državi, a samo, če je:

  • uživalec starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
  • zavarovanec, ki je sklenil delovno razmerje ali začel opravljati samostojno dejavnost kot slep ali slaboviden,
  • negiben zavarovanec z zmožnostjo premikanja, zmanjšano najmanj za 70 odstotkov, ki je zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovičnim delovnim časom, če nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih,
  • oseba, ki je oslepela kot uživalec pokojnine,
  • slepa oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu,
  • zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov in ni v delovnem razmerju, pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, tudi če pridobi pravico do poklicne rehabilitacije (dodatek za pomoč in postrežbo mu pripada od dneva nastopa poklicne rehabilitacije).

Uživalec pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne more pridobiti pravice do DPP, in to ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Izjema so tisti, ki so pokojnino pridobili z delom v kateri od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ.

Komu NE pripada DPP?

  • Zavarovancu, ki je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, razen če je slep ali negiben,
  • uživalcu starostne ali družinske pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki pridobitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni določal, ter
  • uživalcu pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Kdaj zaprositi za DPP?

Šteje se, da sta pomoč in postrežba druge osebe potrebni, kadar prizadeti niti z osebnim prizadevanjem niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb.

  • Nezmožnost za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb je podana, če se uživalec pokojnine ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno kot tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.
  • Nezmožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb pa je podana, kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

Zahtevo za priznanje pravice do DPP lahko poda osebni zdravnik zavarovanca (obrazec IZ1), upokojenec sam ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec (obrazec ZPIZ 10340-1 Zahteva za priznanje pravice do invalidnine, dodatka za pomoč postrežbo, prištete dobe). Oba obrazca sta dostopna na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Vlogo je treba poslati ali odnesti na katero izmed poslovalnic, tam pa pristojna invalidska komisija povabi prosilca na osebni pregled. Če zavarovanec ne more priti na invalidsko komisijo niti ga ni mogoče pripeljati, opravi izvedenec zavoda osebni pregled zavarovanca na domu ali v ustrezni ustanovi, najpogosteje v domu za starejše.

Mnenje o tem, ali upravičenec potrebuje stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, ali je slep ali slaboviden, ali potrebuje stalno nadzorstvo, ali je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.

Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od mnenj izvedencev zavoda, ki prosilca obvezno pregledajo. Na podlagi pregleda in medicinske dokumentacije se v postopku izda odločba, iz katere je razvidno, ali mu bodo pomoč odobrili ali ne in v katero kategorijo ga bodo uvrstili.

Od pravilno izpolnjene vloge do izdaje odločbe traja postopek v povprečju 75 dni. Od izdane odločbe do prvega izplačila pa poteče – spet v povprečju – še približno tri tedne. Potem pa nakazila redno prihajajo bodisi na hranilno knjižico ali transakcijski račun, in sicer vedno na zadnji delovni dan v mesecu.

In še tole: če se zdravstveno stanje prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo poslabša, je treba znova vložiti vlogo za prehod iz nižje v višjo kategorijo. Tako kot na začetku.

 

Kdo je družinski pomočnik?

Zgodi se, da se v tej ali oni družini rodi invalidni otrok ali pa postane takšen čez noč, na primer po prometni nesreči. Starši ne vedo, kam z njim, ko morajo v službo, saj je primernih domov premalo. Še pogosteje se zgodi, da marsikdo nima kam z ostarelimi starši, ki čez noč obležijo, obnemorejo in ne morejo več sami skrbeti zase. O tem, kako morda rešiti takšno stisko, smo se pogovarjali z dr. Valerijo Bužan, direktorico Centra Dolfke Boštjančič in tudi predsednico Socialne zbornice Slovenije.

»Upravičenec ima pravico, da pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu, namesto celodnevnega institucionalnega varstva, izbere družinskega pomočnika, ki mu pomaga v domačem okolju,« je začela in dodala, da je namenjen tudi tistim, ki menijo, da jim ustrezne ustanove ne ponujajo dovolj intimnosti, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

  • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden izmed staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
  • za katero komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi je treba priložiti: dokumentacijo o zdravstvenem stanju ter izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi pomagati.

Družinski pomočnik je oseba, ki mlajši bolni ali invalidni osebi ali starostniku nudi pomoč, ki jo potrebuje. »To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden izmed družinskih članov (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama).« Dr. Bužan je še poudarila, da je družinski pomočnik lahko le oseba, ki je pustila redno zaposlitev, se odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali pa je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega.

Družinski pomočnik ima pravico do:

  • delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega,
  • njihova bruto mesečna plača znaša 734,15 bruto ali 534,15 evra neto. Plača se ne poveča, če družinski pomočnik skrbi, recimo, za mamo in očeta,
  • je zdravstveno in pokojninsko zavarovan. Ne dobi pa regresa ter dodatka za malico in vožnjo,
  • je zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Kako postati družinski pomočnik? Najprej se je treba oglasiti na najbližjem centru za socialno delo, kjer preverijo podatke. Če menijo, da izbrana oseba ustreza oziroma izpolnjuje pogoje, o tem odloča tričlanska komisija pri Zpizu, ki pride na dom pogledat invalidnega otroka ali starostnika, na koncu pride na dom še svetovalec občine, ki pokriva socialno varstvo.

Vsi, ki se odločijo, da bodo družinski pomočniki ali pomočnice (le-te so v veliki večini), morajo najprej na krajše usposabljanje, ki ga organizira Socialna zbornica Slovenije. To potrdilo morajo kandidati skupaj s poročilom o svojem delu enkrat na leto predložiti pristojnemu centru za socialno delo. Poročilo mora poleg družinskega pomočnika podpisati tudi invalidna oseba, če je opravilno sposobna, oziroma njen skrbnik.

»Leta 2014 smo imeli po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 785 družinskih pomočnikov,« nadaljuje dr. Bužan, ki pojasni, da invalidna oseba ali starostnik sama plačujeta družinskega pomočnika.

»Vsota bruto plače družinskega pomočnika 734,15 evra velja v Sloveniji za mejo socialne varnosti. Če ima na primer invalidni starostnik 600 evrov pokojnine, mora za svojega družinskega pomočnika prispevati še iz drugih virov, na primer, da pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo. Če nima pokojnine (kmet, gospodinja in podobno) in mu zato tudi dodatek ne pripada, lahko občina v celoti prevzame plačevanje družinskega pomočnika. Vendar tega ne naredi zastonj. Takoj zapiše tako imenovano »plombo« v zemljiški knjigi, če ima invalidna oseba v lasti nepremičnino ipd. »Po njegovi smrti pa morajo dediči občini vrniti dve tretjini denarja, ki ga je le-ta za starostnika založila oziroma posodila. Odkar je država uvedla to novost, se je število vlog za družinske pomočnike močno zmanjšalo,« pove naša sogovornica.

Povračilo plačila tudi za otroke

»Če je mlajša oseba s statusom invalida upravičena do družinskega pomočnika, je ravno tako dolžna občini, kjer ima stalno bivališče, vrniti del sredstev, ki jih namenja za plačilo družinskega pomočnika. Če oseba nima drugega premoženja, dobi občina njen dodatek za tujo nego in pomoč in plača razliko do bruto plače družinskega pomočnika,« pravi sogovornica, a hkrati meni, da je to nespametno. »Če bi bil ta otrok v katerem koli zavodu, bi občina in ministrstvo zanj plačevala od tisoč do dva tisoč evrov mesečno. Res pa je, da v zavodu dobi tudi pedagoško, logopedsko, zdravstveno in drugo nego.« Veliko vprašanje pa je, ali dobi tudi toliko ljubezni kot doma.

»Čeprav imajo družinski pomočniki pogosto kar 24-urni delovnik, imajo v bistvu le pravico opravljati neke vrste socialnovarstveno storitev, nimajo pa pravic, ki izhajajo iz delovno pravne zakonodaje, ki velja za druge redno zaposlene ljudi. Je pa res, da jih nihče ne vpraša, kakšna je njihova izobrazba, nimajo šefov itd. Kot je tudi res, da si morajo po smrti svojca ali po njegovem odhodu v javni zavod iskati zaposlitev, kar je dostikrat težko,« je sklenila Valerija Bužan.

 

Vlogo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je treba oddati na Zpiz. Območne enote so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah. Območna enota Kranj ima izpostavo na Jesenicah, Celje v Trbovljah, Maribor na Ptuju in Ravne v Velenju. Uradne ure za poslovanje s strankami na centrali v Ljubljani in na območnih enotah so v ponedeljek in torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, v petek pa od 8. do 13. ure.

Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media