Junijska opravila na zelenjavnem vrtu
Junija že sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski in zimski pridelek sveže domače zelenjave. Bodimo skrbni tudi pri namakanju vrtnin.
Najboljši termini za setev radiča in endivije so v mesecu juniju. Ta mesec sadimo ali sejemo tudi brstični ohrovt in listnati ohrovt. Tako si že v poletnem času zagotovimo vitamine in svežo zelenjavo za hladne zimske dni. Začetek junija je primeren čas za setev črne redkve. Konec junija, začetek julija in ves julij pa je primeren čas za setev repe za kisanje. Posejemo lahko tudi belo redkev in podzemno kolerabo, ki ju sejemo od konca junija do začetka avgusta. Najprimernejši čas za setev kolerabe je začetek julija, ko je v tleh še dovolj vlage. Zelja, črne redkve, listnega ohrovta in brstičnega ohrovta ne sadimo za rukolo, redkvico in nadzemno kolerabico, ker so si v sorodu. Kolobarimo tako, da sorodnic ne sejemo in sadimo na isto mesto. Za solato običajno sejemo črno in belo redkev. Po spravilu spomladanske solate lahko junija sejemo tudi korenček.
Še vedno je tudi čas za setev metuljnic. Nizki fižol najpogosteje sejemo konec aprila. Vse več vrtnarjev ga seje večkrat od pomladi do konca poletja ter tako poskrbi za svež domači pridelek. Sorte nizkega fižola dozorijo približno 2 meseca po setvi, stroki so različnih barv in oblik ter niso nitasti. Tudi za setev čičerike še ni prepozno. Ta vrtnina dobro prenaša vročino in sušo, saj oblikuje močan koreninski sistem, vendar jo v močni suši v fazi cvetenja in nastavljanja strokov zalivamo. Slabše pa raste in dozoreva v hladnem poletju. Zrnje je izredno okusno in ga uživamo podobno kot fižol (kuhano). Odlična je tudi za kalčke.
Krompir ste verjetno osuli že v maju, osujete lahko tudi fižol, lečo, čičeriko in stebelno zeleno za beljenje. Vsi, ki ste krompir sadili kasneje v aprilu in maju, ga vsekakor osujte pred strnitvijo vrst.
Namakanje vrtnin
Rastline obilno zalivamo zjutraj, ko so še ohlajene. Zapomniti si moramo predvsem dejstvo, da namakamo vsak tretji ali četrti dan in takrat tako obilno, da tla namočimo v globino. Zjutraj namakamo tako dolgo, da so tla namočena vsaj 25 cm v globino. Če vrtnine dnevno zalivamo z manjšimi količinami vode, se korenine usmerijo proti površini tal, vrtnine pa ob izpadu zalivanja zelo hitro trpijo za posledicami suše.
Paradižnikov, paprik, jajčevcev, kumar in buč v času po presajanju ne zalivamo preveč. Potrebe vode se večajo ob močnejši začetni rasti, največje pa so v času od začetka razvoja plodov do spravila pridelka. Največjo oskrbo z vodo med vsemi vrtninami zahtevajo paprika in kumare. Paradižniku, papriki, kumaram in jajčevcu je najbolje omogočiti kapljično namakanje, tako jim zagotovimo dovolj vlage v tleh in manj vlage v zraku. Ob sajenju lahko pri vsaki plodovki v tla vkopljemo približno do polovice po eno 1,5-litrsko plastenko, ki ji odrežemo dno in jo napolnimo z vodo. Z vrtnimi škarjami jih samo zarežemo, da voda počasi prehaja v tla. Zamašek naj ostane na plastenki.
Plodovk nikoli ne zalivamo po listih. Tako bodo rastline manj dovzetne za bolezni. Za gnojenje uporabljamo rastlinske prevrelke, primerna je tudi zastirka, ki hkrati zadržuje vlago v tleh.
