Stran z izkoriščevalskimi praksami!
Živa Lopatič med izdelki pravične trgovine v 3MUHAH
Sredi maja je po vsem svetu, tudi v Sloveniji, potekal dogodek Največji odmor za kavo, ki so ga pripravile organizacije pravične trgovine. Želeli so opozoriti na okoljske težave, s katerimi se spoprijemajo proizvajalci kave. Temperature na tistih območjih se zvišujejo, zato je rodnost kavnih dreves precej manjša, veliko bolj jih napadajo tudi škodljivci. Zato morajo izvajati dodatne ukrepe za zatiranje škodljivcev, kar pa je na ekoloških plantažah (teh je največ med pridelovalci, ki imajo certifikat fair trade – pravične trgovine) precej težka naloga.
Mednarodni izziv je potekal v 50 državah sveta. Pri nas so pravično kavo pili v trgovini 3MUHE v Ljubljani (popili so več kot sto skodelic) pa tudi v nekaterih drugih lokalih v Ljubljani, Mariboru in Piranu. Kaj je to pravična trgovina in zakaj jo potrebujemo?
Živa Lopatič, vodja pravične trgovine, pojasnjuje: »Še preden pojemo zajtrk, smo že povezani z vsem svetom, saj večina stvari, ki jih uporabljamo vsak dan, ni narejena v Sloveniji. Zato smo pri nas izgubili stik z izvorom izdelkov in nehote podpiramo nepravične prakse mednarodne trgovine, ki izkoriščajo ljudi in uničujejo okolje. Vendar pa na svetu že skoraj 50 let deluje alternativni način trgovanja, ki dokazuje, da lahko izmenjava dobrin poteka tudi brez izkoriščanja. Temu načinu smo se v Sloveniji pridružili pred 12 leti, ko je zaživela prva in še vedno edina pravična trgovina 3MUHE na Starem trgu v Ljubljani.«
Z gibanjem in trgovino so v svetu začeli zaradi preprostega razloga, ker so ugotovili, da pomoč, ki jo pošiljajo v države v razvoju, običajno ne pride do tistih, ki jo potrebujejo. »Denar se prevečkrat izgubi na poti do ljudi, ki jim je namenjen, in zelo redko ga potem namenijo za šole, zdravstvo, ustvarjanje novih delovnih mest. Po drugi strani vsak dan v življenju uporabljamo stvari, ki prihajajo iz držav tretjega sveta: kava, čaj, sladkor, riž, banane, kakav, bombaž … Pobudniki pravične trgovine so ugotovili, da tretji svet razvojne pomoči sploh ne bi potreboval, če bi pridelovalcem in predelovalcem omogočili pravično plačilo za njihovo delo. Lahko bi se preživili s svojim delom,« je še povedala Živa Lopatič.
Deset pravičnih načel
Ročno izdelani izdelki
Pravična trgovina deluje po desetih načelih. Poleg pravičnega plačila, ki zadostuje njihovemu preživetju in razvoju, vključuje zahtevo, da je v trgovino vključenih čim manj posrednikov, da so pogodbe, sklenjene s proizvajalci, dolgoročne ter da jim trgovci delno plačujejo vnaprej, tako se jim ni treba zadolževati. V državah tretjega sveta je namreč tudi zadolževanje precej dražje kakor pri nas, obresti na izposojen denar so veliko višje od obresti pri nas. Pravična trgovina zahteva tudi transparentnost – da se ve, kdo proizvaja in na kakšen način. Ženske morajo biti enako plačane kakor moški, otroško delo pa ni dovoljeno. Vsi, ki delajo v sistemu pravične trgovine, morajo imeti dobre delovne razmere: delovni čas ne sme biti prekoračen, za delo morajo biti primerno opremljeni, prezračenost in temperatura v prostorih morata biti ustrezni. Poleg tega ne smejo uničevati naravnega okolja, v katerem delujejo – držati se morajo okoljskih standardov. Če svojo proizvodnjo dopolnijo z ekološkimi certifikati, dobijo še dodatne ekološke premije pri prodaji svojih izdelkov. Običajna je socialna premija, ki je od 3- do 5-odstotna. K odkupni ceni njihovega izdelka oziroma pridelka so prišteti ti odstotki, k tem pa še premija, če kakovost izdelka presega običajno kakovost. Tako ima polovica izdelkov, ki imajo certifikat pravične trgovine, tudi ekološki certifikat.
Kako pa nepravični pogoji trgovanja vplivajo na nas? Živa Lopatič pravi: »Najzgovornejši primer je tekstilna industrija, ki se je tudi iz Slovenije selila v države tretjega sveta – Bangladeš, Kambodžo in v afriške države. Proizvajalci so namreč ugotovili, da so stroški proizvodnje, predvsem delovna sila, tam precej nižji. Na ta način pri nas izgubljamo delovna mesta. Ko s svojimi nakupi podpiramo proizvodnjo v takšnih nemogočih razmerah, se ne zavedamo, da se nam to lahko vrne kot bumerang – tudi pri nas se niža cena dela in zakonodaja nas ne ščiti več dovolj. To je trend, ki se ne izboljšuje.«
Kaj lahko pri nas kupimo po načelih pravične trgovine? »Največ je prehranskih izdelkov, torej kava, čaj, sladkor, riž, kvinoja … Dobimo jih tudi v supermarketih in vsi imajo certifikat fair trade (pravične trgovine). Dobijo pa se tudi drugi izdelki, na primer vato za čiščenje obraza, oblačila, v trgovini 3MUHE pa ročne izdelke. Čeprav prodamo veliko več prehranskih izdelkov kot pa ročnih izdelkov.«
Pri pravični trgovini so se po dvanajstih letih delovanja odločili za kampanjo zbiranja denarja, ki ga bodo namenili za razvoj pravične trgovine – obnovili bodo svojo trgovino in v Slovenijo pripeljali še več izdelkov s certifikatom fair trade. Želijo si tudi, da bi Ljubljana postala pravično trgovinsko mesto in se tako pridružila mreži 1081 mest po svetu, ki tako že delujejo. Imeti bi morali vsaj eno trgovino ter eno ali več kavarn z izdelki iz pravične trgovine, te izdelke, vsaj kavo, čaj, sladkor, bi morale začeti uporabljati tudi ustanove (mestna občina, parlament, šole ...). Povezali so se z avstrijsko organizacijo, ki jih pri tej kampanji podpira, radi pa bi tudi formalizirali svoje delovanje. Tako bodo ugotovili, koliko podpornikov pravične trgovine je v Sloveniji, in ti bodo začeli prispevati podpornino. V celoti je kampanja objavljena na www.pravicna-trgovina.si.
