Polži, nedolžna ali huda nadloga?

Prosti čas | jun. '16

Našemu pridelku na vrtu venomer preti nevarnost. Od največjih škodljivcev, kot so bramor, strune, uši, do polžev, ki lahko na hitro izničijo ves vloženi trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči. Če se ne bomo borili proti njim, je pridelek že vnaprej izgubljen.

Polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd., še posebno v razmerah, ki so zanje zelo ugodne. To pa so mile zime in daljša deževna obdobja. Prav je, da takoj začnemo ukrepati.

Največ škode naredijo polži brez hišic iz družine slinarjev (lat. Limacidae) in lazarjev (lat. Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, so tudi mrhovinarji, saj se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki. Dejavni so v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves, razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča, okrasne rastline pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Tudi če jih ne vidimo, zaznamo njihovo prisotnost v obliki večjih ali manjših luknjic na rastlinah, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa po navadi dolžimo za to slabo kakovost semen.

Najnevarnejši so lazarji različnih barv in velikosti. Ko se izležejo, so zelo majhni, ko pa odrastejo, zrastejo celo do velikosti 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših podnebnih razmerah, temnejše barve pa so tisti s hladnejših območij. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in septembra pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlagajo jajčeca do decembra. Število lazarjev se začne hitro večati v aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Spomladi se razvijejo 3 do 4 rodovi lazarjev. Dva iz jesenskega časa, dva pa že iz spomladanskega.

Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev, saj že en par polžev na kvadratni meter uniči tam ves pridelek. Lotijo se tudi posevkov na njivah. Še najmanj jim teknejo sončnice, detelja in krompir.

Kako se znebiti polžev?

Ukrepe lahko razvrstimo takole:

- s pobiranjem (pride v poštev na manjših površinah) in sajenjem naravnih rastlin, kot so origano, pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel, teloh, česen (ta polža odžene ali celo ubije);

- druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov, kot so race, kokoši, gosi, v sadovnjake, zlasti učinkovite so race;

- uporaba kemikalij – na trgu je veliko izdelkov za izdelavo pregrad, s katerimi preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je zmotna, saj polži s svojimi jajčeci prezimijo v sami gredi, zato je uporaba sredstev, kot so razna lepila in geli, praktično nesmiselna. Zaradi enakega razloga je zmoten tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov.

Težava pri teh izdelkih je slaba obstojnost v vlagi, to je okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati (Mesurol) so v dveh do treh dneh postali neučinkoviti. Zato smo morali po zemlji večkrat potresti s sredstvi, tako pa smo v zemljo vnašali še več aktivnih snovi, stroški pa so rasli. To težavo je rešila druga generacija zatiralcev in vab za polže, ki vzdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev, saj zadostuje že 8 do 10 zrnc na kvadratni meter.

Pri sredstvih druge generacije in odpornosti na vlago ter vodo se je poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha, trosimo pa ga precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3 do 5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah, in pa seveda ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Prav zaradi tega je sredstvu kot vaba dodana oljna repica, ki se ji polž ne more upreti. Ko vabo poje, začne spuščati neznanske količine sluzi, se izsuši in umre. Populacija polžev se tako občutno zmanjša in praktično več ne vplivajo na kakovost in pridelek.

Besedilo in fotografiji: Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media