KRATKE ZDRAVSTVENE
GROM opominja na možgansko kap
Grom ne opozarja le na bližajočo se nevihto, pač pa tudi na morebitno možgansko kap. Pri nas jo doživi več kot štiri tisoč ljudi na leto, pogosto je usodna, še več ljudi pa utrpi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem zelo spremeni kakovost življenja. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Zato je pomembno takojšnje ukrepanje ob znakih možganske kapi. Najhitreje si jih zapomnimo s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor ali razumevanje govora), R – roka (delna ali popolna ohromelost roke ali noge), O – obraz (povešen ustni kot, asimetrija obraza), M –mudi se, minuta (takoj pokličemo številko 112).
Medtem ko čakamo na reševalce, naj bolnik leži, rahlo mu podložimo vzglavje, ne dajemo mu nobene tekočine ali hrane. Če je nezavesten, ga namestimo v bočni položaj, snamemo mu zobno protezo, če jo ima; pazimo, da ima prosto dihalno pot. Reševalcem bo v pomoč, če vemo, katera zdravila bolnik prejema, katere bolezni ima in ali si je pred kratkim poškodoval glavo, kdaj so se pojavili prvi znaki, je že kdaj imel možgansko kap …
Prečistite jetra, da bodo dobro delovala
Nepravilna prehrana, alkohol, tobak, zdravila močno izčrpavajo delovanje jeter in povzročajo njihove bolezni. Utrujenost, povišan krvni tlak, trebušna zamaščenost so lahko znaki, da jetra pešajo.
Pomagajo izvlečki pegastega badlja, vendar vsi niso enako učinkoviti. Samo SiliFit vsebuje najučinkovitejši izvleček silibin, povezan s fosfolipidi, zato ima petkrat boljši izkoristek v telesu v primerjavi z običajnimi izvlečki pegastega badlja. Le ena kapsula SiliFita na dan je potrebna za normalno delovanje jeter. Na voljo v lekarnah in www.naturamedica.si, tel. št.: 03 56 30 022, 040 214 620.
Srce naj bije enakomerno
Nenadno hitro bitje srca v neenakomernem ritmu ali ko srce nenadoma dobesedno ponori, je utemeljen vzrok za obisk osebnega zdravnika, saj obstaja velika verjetnost, da gre za atrijsko fibrilacijo. Če je ne zdravimo, namreč kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi. Tveganje je višje pri starejših bolnikih, po 65. in še bolj po 75. letu. Nekoliko bolj kot moški so ogrožene ženske.
Motnja srčnega ritma (ko je frekvenca srčnega utripa povišana) izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih, zato jo imenujejo tudi preddvorno migetanje. Ker se ne krčita pravilno, v njiju zastaja kri, zaradi tega pa lahko nastanejo strdki. Ti se lahko odtrgajo in s krvjo zaidejo v možgane ter povzročijo možgansko kap ali pa se znajdejo v nogi, roki ali kjer koli v telesu in povzročijo embolijo.
Atrijska fibrilacija se pogosteje pojavlja med starejši ljudmi (po 80. letu jo ima že več kot desetina) in tistimi, ki imajo povečan krvni tlak in težave s srcem (srčno popuščanje, okvara srčnih zaklopk, zadebeljena srčna mišica), sladkorno bolezen in prekomerno telesno težo. Ravno zmanjšanje telesne teže s spreminjanjem življenjskega sloga (več gibanja, manj kalorična hrana, izogibanje kajenju in pretiranemu pitju alkohola) zmanjša tveganje pojava arterijske fibrilacije.
