NOVICE OD VSEPOVSOD
Obiskali smo hrvaško Zagorje
V soboto, 21. maja, se je avtobus bralcev Vzajemnosti odpeljal proti hrvaškemu Zagorju. V Kumrovcu smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej je na ogled tudi darilo, ki ga je ameriški predsednik Nixon prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune. Potem smo se zapeljali do Term Jezerščica in se sprehodili skozi »labirint občutkov« na vrtu perunik. V Hižakovcu smo obiskali rojstno hišo legendarnega zagorskega kmeta Matije Gubca, v Gornji Stubici pa lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora. Sledil je še ogled veličastnega Gubčevega spomenika in muzeja Kmečkih uporov. Pokusili smo tudi najboljše zagorske štruklje, v Mariji Bistrici pa smo si ogledali, kako diha romarski kraj in pokusili medenjake in medeno vino. Sledila je še večerja v restavraciji Vuglec breg, potem pa smo se hvaležni vodnici Dafini iz turistične agencije Kompas, ki nam je hrvaško Zagorje tako podrobno in prijetno prikazala, in polni lepih vtisov odpravili proti domu. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
Skupno sodelovanje na Krasu
Park Škocjanske jame, Park vojaške zgodovine Pivka in Kobilarna Lipica bodo v prihodnje delovali še bolj povezano. Sodelovali bodo pri skupnih promocijah doma in v tujini ter razvijali skupne izdelke in ugodnosti za obiskovalce Krasa. Tako imajo obiskovalci Kobilarne Lipica pri obisku Parka vojaške zgodovine že 15-odstotni popust, prav tako obiskovalci Parka vojaške zgodovine v Lipici, Park Škocjanske jame pa se bo tej pobudi pridružil naknadno. Vsi trije javni zavodi bodo kmalu dobili skupno brezplačno telefonsko številko, kjer bodo obiskovalcem na voljo vse informacije. V prihodnje se nameravajo povezati tudi z drugimi turističnimi ponudniki, dogovarjajo se, recimo, s protokolarnim centrom Brdo pri Kranju.
Kaj so nosili spodaj?
Še do 30. junija je v Kurnikovi hiši v Tržiču na ogled zanimiva razstava o zgodovini spodnjega perila. Kar težko si predstavljamo, da Slovenke še pred dobrimi sto leti večinoma niso nosile spodnjih hlač (pa tudi moški so bili dolgo »spodaj brez«), potem so si telo uničevale s pretesnimi stezniki, zdaj pa imajo včasih komaj kaj pod vrhnjimi oblačili … Razstavo je v sodelovanju s Tržiškim muzejem pripravila Folklorna skupina Karavanke ob svojem jubileju – 50. obletnici ustanovitve. Kurnikova hiša je ena najstarejših in najlepše ohranjenih stavb v starem mestnem jedru, ki prikazuje bivanjsko kulturo 19. in začetka 20. stoletja. V njej je tudi spominska soba Vojteha Kurnika (1826–1886), enega prvih slovenskih buditeljev, pesnika in zbiralca ljudskih pesmi in pregovorov. Ker Kurnikova hiša ni vedno odprta, za ogled pokličite v Tržiški muzej na tel. št. 04 531 55 00.
Sonce ne sije le na plaži!
Združenje slovenskih dermatovenerologov je ob evropskem dnevu boja proti melanomu ponovno opozorilo javnost, kako pomembno je redno pregledovanje kožnih znamenj zaradi zgodnjega odkrivanja kožnega raka – malignega melanoma. Pojavnost tega raka še narašča, na srečo pa večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje. Dermatologi svetujejo, da si kožo temeljito pregledamo vsaka dva do tri mesece. Tako bomo opazili, ali je kakšno znamenje spremenilo obliko, barvo ali velikost oziroma se je pojavilo na novo.
Vsekakor pa moramo resno vzeti opozorila o nevarnosti sončenja. Še premalo se zavedamo, da nas sonce lahko opeče in tako trajno poškoduje kožo tudi pri vsakdanjih opravilih – na vrtu, pri košenju trave, kolesarjenju, na pikniku, v vodi, še posebej pa pri hoji v hribe … Sonce povzroči rdečino na koži že po petnajstih minutah, če smo na soncu petkrat dlje, se to že pozna na genskem materialu melanocitov, kar poveča nevarnost nastanka kožnega raka … Zato se izogibajmo močnemu soncu (med 11. in 15. uro), nosimo bombažna oblačila, kapo ali klobuk in sončna očala. Če pa res moramo na sonce, se namažimo z zaščitnim sredstvom (ne pozabimo na vrat, uhlje, stopala). Mazanje moramo ponoviti vsaki dve uri (še posebej, če se znojimo ali kopamo), predvsem pa uporabimo dovolj kreme.
Spremljajmo tudi vrednosti UV-indeksa, ki ga običajno slišimo ob vremenski napovedi. Če je vrednost več kot tri, se zaščitimo kot pred sončnimi žarki.
Muzejska noč vabi
V soboto, 18. junija, bodo muzeji, galerije in druge ustanove s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine po Sloveniji pozno v noč pustili odprta vrata in se pokazali kot prostori za sproščeno preživljanje prostega časa
Potekala bo namreč že 14. poletna muzejska noč, od 18. do 24. ure bo vstop v ustanove prost. Kaj vse se bo dogajalo, preverite na www.tms.si.
Petje tudi na recept?
Slovenci radi (in dobro) pojemo, saj je evropska študija Singing Europe 2015 dokazala, da se vsaj ene oblike petja v skupini udeležuje kar osem odstotkov Slovencev – od malčkov v vrtcih do upokojencev. Da petje, še posebej v družbi, odlično vpliva na fizično in psihično počutje, je stara resnica, ima pa tudi dokazane terapevtske učinke, smo slišali na okrogli mizi o petju na recept, ki sta jo v tednu ljubiteljske kulture pripravila Javni sklad kulturnih dejavnosti RS in Zveza kulturnih društev Slovenije. Ljudje z gibalnimi in kognitivnimi težavami med petjem nimajo težav ne s koordinacijo gibov ne s spominom. Osebe z demenco se pogosto spomnijo besedil pesmi, ki so jih nekoč radi prepevali, kronični bolniki med petjem pozabijo na bolečino. V tujini petje v zboru uporabljajo tudi kot terapijo za bolnike po možganski kapi ter pri alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni. V Nemčiji tako obstaja že 15 »pojočih bolnišnic«, ki se širijo tudi v druge države.
Petje ne zdravi, pomaga pa rakavim bolnikom, predvsem pri krepitvi imunskega sistema, blaži posledice stresa in dviguje razpoloženje. V možganih ustvarja svojevrsten koktajl sreče z močnimi antidepresivnimi učinki, zato smo v razpravi slišali tudi simpatično pobudo, da bi k zborovskemu petju vabili plakati na centrih za socialno delo in uradih zavoda za zaposlovanje. Tja najpogosteje prihajajo ljudje v hudih stiskah, udeležba v pevskem zboru pa bi jim pomagala dvigniti samopodobo in samospoštovanje ter razširiti socialno mrežo.
Ambasadorji učenja
V tednu vseživljenjskega učenja, ki je potekal od 16. do 22. maja, so ob številnih dogodkih predstavili tudi pet prejemnikov priznanj Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja odraslih.
Ambasadorja učenja sta postala Rajko Hrvat iz Izole in Nataša Mohorčič iz Vipave, priznanje sta dobila še dva študijska krožka, in sicer Naš les – naša priložnost iz Idrije ter Ohranjanje kulturne dediščine – Kako so včasih živeli z Jesenic. Za učeče se podjetje pa je priznanje prejelo Splošno gradbeno podjetje Pomgrad, d. d., iz Murske Sobote.
Knjižnice na prostem vabijo
Že nekaj let v sončnih dneh po Ljubljani in v drugih mestih deluje knjižnica na prostem, ki ponuja knjige, časopise in revije (tudi tuje) za bralce vseh starosti. Branje pogosto spremljajo še drugi dogodki (nastopi, koncerti, filmske projekcije …). Ljubljana ima največ odprtih knjižnic, ki delujejo od petka do nedelje: na Trnovski plaži ter v parku Tivoli si boste lahko izposodili celo e-bralnik in se spoznali z elektronsko knjigo. Bralo se bo tudi na Ljubljanskem gradu, v parku Zvezda, na Vodnikovi domačiji v Šiški, v Družinskem centru Mala ulica, na Petkovškovem nabrežju in v enoti Jamova Viških vrtcev. Poleti in še ves september se bo bralo v Novem mestu (na Pumpnci ob Krki vsak dan) in v Zagorju ob Savi (mestni trg); na Bledu, v Ribnici, Polhovem Gradcu in Kranju od junija do julija oziroma avgusta, na Vrhniki le ves avgust. V Novi Gorici bodo zunaj lahko brali samo od 13. do 22. junija, v Topolovem na italijanski strani med 1. in 10. julijem, na Polšniku med 16. in 24. julijem, na Mali planini le zadnji julijski teden, na Ptuju zadnji avgustovski teden, v Kanalu ob Soči pa le od 26. julija do 8. avgusta.
