ZDUS JUNIJ

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '16

 Vsi člani v družbi veljamo enako

Uvodnega dela konference se je udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec.

Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, pogosto prezrti, je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik na mednarodni konferenci o učinkovitosti organizacij starejših. Ljubljana je namreč na začetku maja gostila srečanje generalnega sveta Evropske federacije starejših (EURAG), najstarejše organizacije starejših v Evropi, ki združuje člane iz 33 evropskih držav. Že več kot 40 let je njena članica tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ki združuje okrog 40 odstotkov slovenskih upokojencev.

Demografske spremembe ne zadevajo le starejše generacije, ampak vse, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. Projekcije kažejo, da bo Slovenija čez 40 let spadala med države z največjim deležem starejših. Poudarila je pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami in posebej pohvalila projekt Zdusa Starejši za starejše, ki dopolnjuje klasični sistem socialnega varstva. Namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič je poudaril, da je temeljni problem slovenske družbe v zadnjih letih revščina, ki je še posebej pereča med starejšimi. Marjan Sedmak, predsednik AGE platform Europa, pa je predstavil dejavnosti in vlogo njihove organizacije.

Tuji delegati so z zanimanjem poslušali o Zdusovih projektih: Mateja Kožuh Novak je predstavila aktivno državljanstvo, ki pri nas ni zaživelo, kot je bilo načrtovano; Jože Gašperšič projekt Icarer, model oskrbe na domu s pomočjo novih tehnologij, ki se po treh letih septembra zaključuje; Anka Ostrman pa projekt Starejši za starejše za višjo kakovost življenja doma.

V različnih državah imajo različne izkušnje z organizacijo in aktiviranjem starejših za višjo kakovost življenja in njihovo integriranje v družbo. Predstavljamo zanimive misli ali pobude udeležencev.

Dr. Dušana Findeisen je pojasnila, da brez vključevanja v katere koli organizacije starejših številni starejši ne bi mogli slediti družbenim spremembam in napredku tehnologije. Te organizacije ne morejo sprožati globalnih družbenih sprememb, lahko pa pomagajo spreminjati mentaliteto, ki vlada v posamezni kulturi, zatorej njihova vloga v civilni družbi ni zanemarljiva. Ena izmed takih je DANET (http://si.danube-networkers.eu/), evropsko neprofitno združenje izobraževalnih ustanov, ki promovira izobraževanje v poznejšem življenju, participacijo v družbi in medgeneracijski dialog v Evropi, zlasti v podonavski regiji.

Starostna diskriminacija je zelo velika tako pri nas kot po vsej Evropi, pa je poudarila prof. dr. Ana Krajnc. »Tretja generacija ne potrebuje pomoči, ki jim jo od vseh strani ponujajo, pač pa dovoljenje, da živi tako, kot je prej. Imamo pravico delati in se učiti. Vendar nam ne dovolijo delati, čeprav obstaja razlika med delom in službo,« je poudarila. Izobraževanje starejših je del vseživljenjskega učenja in delovanja. Starejši so odlični učenci, ker se učijo z veseljem, veliko delajo prostovoljno, kar predstavlja velik socialni kapital, je še poudarila.

Moira Allan iz Francije je predstavila mrežo Daj naprej (http://passitonnetwork.org/), ki jo je ustanovila skupaj z Jan Hively. Iz krožka aktivnih seniorjev, ki so želeli koristno sodelovati v družbi, je nastala mednarodna mreža, ki spodbuja zagovornike pozitivnega staranja in se bori proti starostni diskriminaciji oziroma staromrzništvu.

Dana Pulenčika je opisala težave starejših v Latviji, ki jim grozi revščina. Minimalna pokojnina za polno delovno dobo, torej 41 let dela, znaša namreč le 108 evrov, ni se spremenila vse od leta 2006, starejši so za to, da bi preživeli, prisiljeni delati, saj so cene živil in drugih izdelkov enake kot na primer v Franciji.

Kot je povedal Jaap van der Spek, na Nizozemskem vsi upokojenci dobijo osnovno (državno) pokojnino, ki znaša okoli 700 evrov, če živita skupaj na primer zakonca, ali 1200 evrov za posameznika. Večina upokojencev varčuje še v pokojninskih skladih. Imajo pa enega najdražjih zdravstvenih sistemov in zadnja tri leta krepko čutijo posledice davčnih reform. Na Nizozemskem deluje precej organizacij za starejše, ki se delijo tudi po verskih prepričanjih, ena izmed njih pa povezuje starejše migrante.

Miroslav Vajs je povedal, da so na Češkem, kjer živi 2,5 milijona upokojencev, že pred leti ustanovili svete starejših, ki se pogajajo z vlado, njihovi predstavniki so, recimo, v svetu nacionalne televizije in v skupini za reformo pokojninskega sistema. Med drugim so dosegli znižanje davka na dodano vrednost pri nekaterih izdelkih, ki jih potrebujejo zlasti starejši. Dodal je še, da se pri vseh ciljih zavzemajo tako zase kot za prihodnje generacije.

V Izraelu približno 20 odstotkov starejših živi na pragu revščine, saj morajo med drugim plačati vsa zdravila, je povedal Raziel Zwang. Organizacije starejših se zavzemajo za boljše življenje in tudi za sodelovanje starejših v lokalnih skupnostih in na državni ravni. Tako mora imeti ob volitvah vsaka stranka na kandidatni listi tudi nekaj upokojencev. Močan je tudi lobi upokojencev v nacionalnem parlamentu, ki mu je pred kratkim uspelo pridobiti prav vse stranke za pokojninsko reformo.

Zaključno besedo na konferenci (uradno se je srečanje sicer zaključilo s koncertom kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov) pa so udeleženci prepustili predsedniku Euraga. Dirk Jarré je dejal, da starejše generacije (»old generation«) ne smemo enačiti, saj jo sestavljajo enkratni in med sabo zelo različni posamezniki. Zato bi morali stremeti k boljši družbi za vse generacije, vsi morajo imeti enake pogoje za dobro in kakovostno življenje. Kar pa zadeva starost, je vzneseno zaključil – za marsikoga je to najlepši čas življenja!

Prostovoljci v pomoč osebam z demenco

Poleg konference Eurag so pri Zdusu na začetku maja izvedli še en velik mednarodni dogodek. In sicer mednarodno konferenco in izobraževanje prostovoljcev za pomoč osebam z demenco SKUPAJ V SPOMINIH. Konferenca je v Izoli potekala pravzaprav v okviru mednarodnega projekta Digital Timelines ali Spomini, ki se zaključi novembra, in programa RESje, ki se je začel že leta 2006 pri Slovenski filantropiji, od 2009 pa deluje pri Zdusu. Projekt temelji na prostovoljcih, zdaj jih je že več kot tristo, med njimi so tako svojci oseb z demenco kot tudi drugi, ki želijo pomagati. Prostovoljci se družijo z bolniki, jih spodbujajo in jim vračajo voljo do življenja. Storitve na domu za te bolnike še niso dovolj dobro organizirane, marsikdo pa jih tudi ne more plačati, zato je prostovoljska pomoč družini, v kateri živijo dementne osebe, zelo dobrodošla. Prav tako jim je v pomoč že drugi priročnik za osebe z demenco in njihove svojce. Pripravila ga je vodja programa RESje Ana Cajnko, ki poudarja, da lahko pravilno ravnanje z dementnimi osebami pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja in upočasni napredovanje bolezni.

Kot še poudarja Ana Cajnko, je izobraževanje v Izoli le izhodišče in jih bo treba bolj poglobljeno nadaljevati. Bilo pa je koristno, saj so udeleženci v skupinah izmenjevali izkušnje in pobude, se učili drug od drugega, pridobivali nova znanja. Med njimi je bila tudi Gabrijela Car, bolnica z alzheimerjevo boleznijo, ena redkih Slovenk, ki si je upala in se želela predstaviti s svojo zgodbo, da bi tako pomagala preseči stigmo in stereotipe, ki jih je v naši družbi v povezavi z demenco še veliko.

OKVIR: Sklad Vzajemne samopomoči

Člani društev upokojencev, ki redno plačujejo članarino, imajo možnost vplačevanja v sklad Vzajemne samopomoči. Po njihovi smrti pa svojcu (tistemu, ki je poskrbel za pogreb) povrnejo nekaj denarja. V sklad Vzajemne samopomoči se lahko vključi član do dopolnjenega 70. leta starosti. Plačuje lahko zase in tudi za zakonca, četudi ta ni član društva. Članarina znaša 10 evrov, član društva pa mora biti najmanj dve leti, če se je vpisal pred 60. letom, oziroma najmanj tri leta, če se je vpisal pred 65. letom, da lahko po njegovi smrti izplačajo posmrtnino upravičencu. Posmrtnina znaša 205 evrov, izplačajo jo osebi, ki jo je član navedel v pristopnici k skladu, oziroma tistemu, ki dokaže, da je poskrbel za pogreb (če konkretna oseba ni navedena).

A. Ž. in J. D., fotografija: J. D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media