V varnih rokah po poškodbi ali bolezni
Vida Oražem, negovalna bolnišnica v Ljubljani
Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dva ključna problema: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato bi lahko v naši državi brez škode zaprli vse porodnišnice, ki imajo, recimo, manj kot deset porodov na teden, in v njih odprli negovalne bolnišnice, ki jih zelo potrebujemo. Ne le za starejše, ki jih je iz dneva v dan več, pač pa tudi za mlajše, ki po akutni bolezni ali poškodbi po odpustu iz bolnišnice še niso dovolj zdravi in samostojni, da bi lahko skrbeli sami zase.
Vzemimo za primer gospo, ki ima 80 let. Pri pomivanju oken je padla in si zlomila kolk. Je vdova in ima dva sinova: eden živi v Avstraliji, drugi sicer v istem mestu, a je službeno vsaj 14 dni na mesec v tujini. Njegova žena je prav tako v službi, otroka študirata. Kdo naj bi torej poskrbel za gospo, ki si pri hoji pomaga z berglami in ima za nameček še stanovanje v tretjem nadstropju, če ne bi bila sprejeta v negovalno bolnišnico?
Triintrideset postelj
»Negovalna bolnišnica v Ljubljani, preurejena v pritličju stare pediatrične klinike na Vrazovem trgu 1, je namenjena pacientom, ki so uspešno končali zdravljenje na oddelkih kliničnega centra. Njihovo zdravstveno stanje je stabilno, vendar še vedno niso povsem usposobljeni za samostojno bivanje doma, v domu za starejše občane ali za rehabilitacijo v katerem izmed rehabilitacijskih centrov, kot je Soča v Ljubljani, ali v katerem izmed zdravilišč,« je povedala Vida Oražem, diplomirana medicinska sestra, voditeljica te negovalne bolnišnice, ki je bila odprta februarja leta 2011 in ima na voljo 33 postelj.
»Potreb po podaljšanju bolnišničnega zdravljenja in neakutne obravnave je pri starostnikih čedalje več,« je poudarila. Seveda je tudi povpraševanja po posteljah čedalje več, zato bi morali negovalnim bolnišnicam nameniti več denarja. Tako pa se, kot pravi naša sogovornica, že od ustanovitve srečujejo s pomanjkanjem osnovnih pripomočkov za izvajanje rehabilitacije. »Nujno bi potrebovali posteljno kolo, posebne hodulje, invalidske vozičke itd., saj lahko ljudje z dobro rehabilitacijo znova shodijo in ostanejo samostojni!« Vsi pa vemo, da se mišična moč in masa hitro izgubita in težko dobita nazaj.
Izvemo, da je povpraševanje po bivanju v njihovi negovalni bolnišnici iz dneva v dan večje. »V povprečju pri nas na prosto posteljo vedno čaka vsaj 15 bolnikov.« Seveda pa ne more nihče kar sam pripeljati svojca v negovalno bolnišnico. »O premestitvi v tako imenovano neakutno obravnavo vedno odloča zdravnik.«
Za paciente v ljubljanski negovalni bolnišnici, ki je opremljena po standardih za negovalne oddelke s sodobnimi bolniškimi posteljami, pripomočki za fizioterapijo, delovno terapijo in rehabilitacijo, skrbi multidisciplinarni tim. V njem so diplomirane in srednje medicinske sestre, zdravstveni tehniki, fizioterapevt in delovni terapevt, socialna delavka, administrativno in pomožno osebje ter tudi zdravnik internist. »Vsi skupaj si prizadevamo bolnika čim prej postaviti na noge, da se lahko zdrav vrne v svoj stari svet.« Veliko se ukvarjajo tudi s svojci, saj družinski član, ki ne more skrbeti zase, vpliva tudi na njihovo življenje.
V zadnjem času opažajo, da je v njihovo negovalno bolnišnico premeščenih tudi precej oseb z demenco, kar ni čudno, saj je med osemdesetletniki že vsak tretji, med devetdesetletniki pa že vsak drugi tudi bolnik z motnjami spomina. »Imamo približno petino bolnikov z različnimi stopnjami demence. Včasih se ta bolezen, ki napada predvsem seniorje, čeprav lahko zbolijo tudi mlajši, pokaže šele po zlomu kolka, operaciji, narkozi in v tujem okolju.«
Naša sogovornica ugotavlja, da demenco še posebno težko sprejmejo svojci, saj nekako ne zmorejo čez noč dojeti, da njihova mama ali oče nista več to, kar sta bila …
Od 7 do 30 dni
Ležalna doba v negovalni bolnišnici je od 7 do največ 30 dni, podaljšanje je mogoče le po sklepu konzilija. »Stroške negovalne bolnišnice plača zavarovalnica.« Vida Oražem pove, da se prav pri njih razkrije stiska marsikatere družine. Večkrat namreč ugotovijo, da živi vsa družina s pokojnino bolnika ali pa za mamo, ki nikoli ni bila zaposlena, otroci ne morejo zbrati dovolj denarja za negovalni oddelek doma za starejše občane.
»Na srečo imamo zaposleno tudi socialno delavko, ki se po najboljših močeh trudi pomagati. Pa tudi mi vsi skušamo ljudem, tako bolnim kot njihovim svojcem, najti pot iz stiske.« Zato upa, da se oskrbovanci v ljubljanski negovalni bolnišnici počutijo dobro in da tudi svojci čutijo in vidijo, kako se vsi zelo trudijo, da je njihova ustanova zares bolnišnica razumevajočih in prijaznih ljudi.
Oskrbovanci so večinoma stari od 70 do 80 let, veliko pa je tudi starejših. Negovali so tudi že stoletnike. V petih letih so skrbeli že za okoli 2000 bolnikov. Po končani rehabilitaciji jih približno tretjina odide v domačo oskrbo, tretjina v dom starejših občanov, preostali pa v zdravilišče, Sočo, zavetišče ali hospic. Žal jih, takšno je pač življenje, pri njih nekaj tudi umre. Kako na obisk? Sorodnike in znance lahko v negovalni bolnišnici v Ljubljani obiščete vsak dan med 12. in 18. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 13. in 18. uro. Istočasno sta lahko pri posameznem pacientu na obisku samo dve osebi. Za morebitne dodatne informacije pokličite na tel. št.: 01 522 90 14 in 01 522 90 08.
Potem še reče, da so bolniki vedno srečni, če jim je osebje naklonjeno. »To seveda vemo, saj smo tudi sami že kdaj ležali v bolnišnici, zato se trudimo za profesionalno skrb pa tudi za topel pogled, prijazno besedo in stisk roke. Veliko energije in znanja je potrebno, da prisluhnemo stiskam in poskušamo razložiti, da so v življenju meje, na katere niti zdravnik nima vpliva,« je sklenila Vida Oražem, ki ve, da ima vsakdo od rojstva pa do smrti pravico, da živi brez bolečin in dostojanstveno.
Kje so negovalne bolnišnice in oddelki
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA – Topolšica 61, 3326 Topolšica, tel. št.: 03 898 77 58, št. faksa: 03 898 77 22, e-pošta: boltop@siol.net
BOLNIŠNICA SEŽANA – Cankarjeva ul. št. 4, 6210 Sežana, tel. št.: 05 707 40 00, št. faksa: 05 707 40 19, e-pošta: bolnica.sezana@siol.net
BOLNIŠNICA GOLNIK – Golnik 36, 4204 Golnik, tel. št.: 04 25 69 100, št. faksa: 04 25 69 117, e-pošta: kopa.tajnistvo@klinika-golnik.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE – Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice, tel. št.: 04 586 83 77, št. faksa: 04 586 84 01, e-pošta: tajnistvo@sb-je.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE – Černelčeva cesta 15, 8250 Brežice, tel. št.: 07 466 81 00, št. faksa: 07 466 81 10, e-pošta: tajnistvo@sb-brezice.si
UKC – NEGOVALNA BOLNIŠNICA LJUBLJANA – Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01 522 90 00, 01 522 90 08, 01 522 90 14, št. faksa: 01 522 24 82, e-pošta: info@kclj.si, vida.orazem@kclj.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA dr. JOŽETA POTRČA PTUJ – Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj, tel. št.: 02 749 14 00, št. faksa: 02 749 16 30, e-pošta: tajnistvo@sb-ptuj.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC – Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, tel. št.: 02 88 23 400, št. faksa: 02 88 42 393, 02 88 23 411, e-pošta: nevenka.rajh.dom@amis.net
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA – Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, tel. št.: 02 512 33 97, št. faksa: 02 521 10 07, e-pošta: info@sb-ms.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO – Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto, tel. št.: 07 391 61 00, št. faksa: 07 332 30 97, e-pošta: tajnistvo@sb-nm.si
