LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | jul. '16

Anton Bonaventura Jeglič

V Stični je 2. julija 1937 umrl škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič. Leta 1898 je postal ljubljanski škof. Bil je narodno zaveden, močno je podpiral kmečko zadružništvo in sprejem Majniške deklaracije. Na njegov predlog je bila v Šentvidu postavljena prva popolna slovenska gimnazija.

V Bernu v Švici je 1. julija 1876 umrl ruski revolucionar in anarhist Mihail A. Bakunin, ki je zavračal vsakršno avtoriteto države in Cerkve in je zagovarjal neomejeno svobodo posameznika.

 V Veliki Britaniji so 2. julija 1833 sprejeli prvi zakon o prepovedi dela otrok do 9. leta starosti, omejitvi dela otrok od 9. do 13. leta in omejitvi dela starejših delavcev na 48 ur tedensko, starih med 14 in 18 let pa na 68 ur tedensko.

Auguste Marmont

Generalni guverner Ilirskih provinc maršal Auguste Marmont je 4. julija 1810 z odlokom v osnovnih šolah in gimnazijah uvedel pouk v »deželnem jeziku«, torej v slovenščini.

V Krškem so 5. julija 1952 izmerili doslej najvišjo temperaturo 40,7 stopinje Celzija.

Italijanska poslanska zbornica je 12. julija 2000 ratificirala Zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.

V Celovški kroniki je bilo 14. julija 1562 napisano o velikem »svobodnem« streljanju v Ljubljani, kar velja za ustanovitev Ljubljanskega društva prostostrelcev, ki je bilo tudi prvo športno društvo na Slovenskem.

Anton Tomaž Linhart

V Ljubljani je 14. julija 1795 umrl dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Velja omeniti vsaj njegovi komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki ju še vedno z uspehom uprizarjajo.

Zapor Bastilja

14. julija 1789 so v Parizu revolucionarji zavzeli zapor Bastilja, ki je simboliziral osovraženi režim (kasneje so ga porušili). Tako se je začela velika francoska revolucija, ki je odpravila fevdalizem, stanovske družbe in ločila Cerkev od države.

V sibirskem Jekaterinburgu so boljševiki v noči s 16. na 17. julij 1918 umorili carja Nikolaja II, njegovo ženo in otroke.

20. julija 1933 sta v Vatikanu nemški podkancler Franz von Papen in vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli podpisala sporazum med nemškim rajhom in Svetim sedežem o kompromisu med obema stranema, ki odseva tudi omahljiv odnos papeža do nacizma.

Po večletnih prizadevanjih je bila 23. julija 1919 ustanovljena prva slovenska univerza, ki so jo sestavljaje filozofska, pravna, teološka in dveletna medicinska fakulteta. Prvi rektor je postal matematik Josip Plemelj. 

Rudolf Maister - Vojanov

Na Uncu je 26. julija 1934 umrl general in pesnik Rudolf Maister - Vojanov, borec za severno mejo. Ob koncu prve svetovne vojne je s hitro vojaško akcijo zagotovil pripadnost Maribora s širokim zaledjem Sloveniji. Širši javnosti je znan po ponarodeli pesmi o završki Katici.

Železniška proga Ljubljana - Trst

V Trstu so 27. julija 1857 v navzočnosti cesarja Franca Jožefa slovesno odprli železniško progo med Ljubljano in Trstom. Proga je povezala slovenska ozemlja, a uničila prevozništvo in rečno čolnarstvo, pospešila pa je industrializacijo in rudarstvo.

Tone Štefanec


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media