Varčevanje v obliki depozitov

Prosti čas | jul. '16

FINANCE IN MI

Varčevanje v obliki depozitov je med Slovenci ena izmed bolj priljubljenih oblik varčevanja. Čeprav je tovrstna oblika varčevanja praviloma manj donosna kot kakšne druge oblike (vzajemni skladi, delnice, obveznice), je še vedno močno razširjena. Razloga sta predvsem dva: varnost in tradicija. Slovenci očitno spadamo med konservativnejše varčevalce in zaradi tega bolj zaupamo bankam in hranilnicam kot kakšnim drugim institucijam, ki se ukvarjajo s plemenitenjem našega denarja. Vprašanje je seveda, ali je to zaupanje utemeljeno, ampak to je že druga tema, o kateri bomo pisali kdaj drugič.

Glavna prednost varčevanja v obliki depozitov je, da lahko s kratkoročno vezavo sredstev varčujete po višjih obrestnih merah kot na navadnih varčevalnih ali bančnih računih. Vendar pa se ponudbe bank med seboj kar precej razlikujejo, zato je priporočljivo, da še posebej v primerih varčevanja večjih vsot denarja primerjate ponudbo bank, saj se obrestne mere med ponudniki lahko precej razlikujejo.

Ena izmed večjih pomanjkljivosti varčevanja v obliki depozitov je ta, da vlagatelji v obdobju vezave ne morejo razpolagati s svojimi sredstvi, zato priporočamo, da dobro premislite o obdobju vezave oziroma o obdobju, ko naloženega denarja ne boste potrebovali. Predčasno prekinitev varčevanja namreč banke običajno zelo drago zaračunajo.

Davek od obresti

Banke oziroma hranilnice vam bodo po izteku obdobja vezave izplačale vložena sredstva skupaj z obrestmi. Priporočamo, da se odločite za varčevanje v obliki depozita s fiksno obrestno mero, torej ne v obliki depozita s spremenljivo obrestno mero, ali pa celo v obliki izplačila drugih vrst bonitet namesto obresti. Te vrste varčevanja so namreč manj pregledne in bolj tvegane in načeloma niso primerne za vlagatelje, ki se odločajo za varčevanje v obliki depozitov, saj ti stremijo predvsem k varnosti, zanesljivosti in preglednosti.

Opozorili bi tudi na to, da nekatere banke vodenje depozita pogojujejo z odprtjem posebnega računa, ki pa lahko včasih predstavlja tudi dodatni strošek. Če z banko, ki vam ponuja ugoden depozit, drugače ne poslujete, se pozanimajte o možnosti odprtja posebnega računa v ta namen. Na ta način se boste praviloma izognili stroškom odprtja in vodenja navadnega bančnega računa.

Bodite pozorni tudi na to, da se na obresti od depozitov plača davek. Za depozite velja tako imenovana »cedularna« obdavčitev, kar pomeni, da je davek na obresti od depozitov kot dohodek iz kapitala obdavčen kot samostojni del dohodkov in ni vključen v letno davčno osnovo za dohodnino.

Odmera davka na obresti je obdavčena po 25-odstotni stopnji, pri čemer je odločba o odmeri davka dokončna, vendar pa davka ne plača vsak varčevalec, saj mora napoved oddati le tisti davčni zavezanec, državljan Slovenije, ki je v koledarskem letu dosegel več kot tisoč evrov obresti od depozitov pri hranilnicah in bankah, ustanovljenih v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic Evropske unije.

Vlogo za dohodninsko napoved za davek na depozite pri hranilnicah in bankah v Sloveniji in Evropski uniji je treba oddati do 28. februarja za prejšnje leto.

Če ste »zaslužili« tisoč ali manj kot tisoč evrov obresti, vam napovedi ni treba oddajati.

Jamstvo za depozite v bankah in hranilnicah je v Sloveniji z zakonom zajamčeno do 100.000 evrov. V primeru stečaja nad banko ali hranilnico bodo vloge vlagateljem izplačane v drugi banki najkasneje v dvajsetih delovnih dneh. Jamstvo v tem znesku (100.000 evrov) je sicer uvedeno tudi na ravni EU pri vseh članicah EU in bo veljalo daljše časovno obdobje, ne predvideva se, da bi se v naslednjih letih to jamstvo spremenilo.

 Mag. Boštjan J. Turk


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media