Dva grižljaja preženeta sitnobo
Srečanje v Primoštenu je vsem, ki smo se udeležili delavnice o medsebojnem vplivu izpuščanja vmesnih obrokov in jeze postreglo z dilemo, čemu se sploh jeziti, ko se pa lahko imamo ... lepo. No, če je bila tam na sporedu praksa, je zdaj na vrsti teorija. Kaj je jeza, zakaj nastane, kako jo krotimo in kakšna je vloga vmesnih obrokov pri tem?
Temeljni aksiom: sitni, celo jezni smo, če smo lačni, največkrat zaradi prevelikega razkoraka med posameznimi obroki. Prebrala sem, da 45 odstotkov uslužbencev redno izgublja živce na delovnem mestu, da 33 odstotkov ljudi sploh ne govori s sosedi in več kot 80 odstotkov voznikov trdi, da so bili deležni jeznih in besnih psovk sovoznikov.
Pred časom mi je naš diplomat, ki je sodeloval pri Osimskih sporazumih na gradu Strmol, pravil, da se je zapletalo vedno in predvsem pred obroki, ko jim je, kot pravimo, »padel sladkor«, zato so postajali sitni in vse bolj jezni. Že po vmesnem prigrizku in požirku so se jim misli zbistrile in lica razvedrila v nasmeh. Zato so potem skrbeli, da je bilo nenehno nekaj malega na mizi. Kar spomnimo se, kako je, kadar v restavraciji nikakor ne moremo dočakati, da bi nam postregli naročeno. Vedno preveč mečkajo, zato se že sprašujemo, ali sploh znajo kuhati. V dobrih gostilnah zato gostu takoj, ko sede, ponudijo grisine. Grick, grick ... in svet je lepši.
Jeza namreč nastaja in se tudi ohlaja v možganih. Jeza utrudi človeka. Utrujenost je posledica izgube energije, porabe vitaminov in mineralov, saj se telo trudi izdelati protistresne hormone. Nas pa zanima, kako lahko s hrano dobimo toliko dobrih hranilnih snovi, da nas drobcen stresni »bacil« ne bo sesul, marveč se mu bomo zmogli upreti in ohraniti mirno kri.
Preprosta rešitev: vmesne malice
Vmesne male malice in prigrizki za dva grižljaja so veliko pomembnejši, kot si mislimo. Preprečujejo namreč lakoto v možganih, ko ti zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujemo. Tedaj postajamo sitni, možgani pa preklopijo delovanje telesa na varčevalni program; upočasnijo prebavo in presnovo ter tvorbo in porabo energije. Ko hrane nimamo dovolj in smo lačni ali se zniža raven sladkorja v krvi, se v večjih količinah sprosti hormon nevropeptid Y, ki v skladu z varčevalnim programom ustavi sproščanje energije. Vse to je naravni pojav, saj skušajo možgani zaščititi telo pred (samo)uničenjem in zmanjšajo delovanje vsega, kar ni nujno za ohranjanje življenja. Tako pa zmanjšajo tudi vse gibalne sposobnosti, ki temeljijo na uporabi moči in energije za fizično delo, ter umske sposobnosti, zlasti razmišljanje in odločanje.
Ni treba veliko, da možgane prepričamo, kako vestno skrbimo, da bo telo nenehno dobivalo vse potrebne snovi. Če bodo možgani v krajših časovnih presledkih dobili sporočilo o vnosu hrane, ne bodo vklopili varčevalnega programa, mi pa bomo delovali s polno močjo – fizično in psihično.
Načelo zmerne sitosti najlažje dosežemo prav z vmesnimi obroki. Zmerna sitost je nekoliko nedorečeno stanje v nasprotju s popolno sitostjo, ko se najemo do konca. Med stanjem zmerne sitosti – občutek zanjo imajo samo otroci do tretjega leta starosti, potem ga izgubimo – je v telesu vedno nekaj hrane za prebavo in presnovo, a nikoli ne napolnimo želodca do konca.
Kaj morajo vmesne malice vsebovati?
Najprej moramo v vmesne malice vključiti beljakovine. Te zagotovijo daljši čas sitosti, vendar ne obtežijo želodca, kot pravimo. Zraven moramo imeti vedno tudi vlaknine, te dajejo volumen, zato smo hitreje relativno siti. Vlaknine pa najlažje vnesemo skupaj z ogljikovimi hidrati, na primer polnovredni kruh z vlakninami. Na to hitro sitost pozitivno vplivajo tudi pekoče začimbe ter zeleni ali pravi čaj, ki vsebuje krom. Ta mineral daje hitrejši občutek sitosti. Pri maščobah pa moramo paziti, da zaužijemo take, katerih maščobne kisline imajo kratke ali srednje dolge verige; te hitro pošljejo impulz o potešitvi lahkote. Sem spadajo polnomastni jogurti, siri, dobra hladno stiskana rastlinska olja pa tudi maslo, kuhano maslo in smetana. Ne smemo pozabiti, da nas hitreje poteši lepo pripravljen obrok z dodanim listom solate, peteršiljem in podobnim.
V maščobah so topni vitamini A, E, D in K. Če teh nimamo, se kalcij v telesu ne more vezati. Kdor ima dovolj kalcija, je mirnejši in zadovoljnejši. Maslo iz mleka živine, ki se je pasla, je bogato z vitaminom A, ta je nujen za zdravo delovanje nadledvičnih žlez, ki sproščajo stresne hormone. Maslo ima tudi lecitin, ki je nujen za presnovo holesterola. Prav tako ima stigmasterol, ki spada med rastlinske sterole in mu s tujko pravimo tudi »Wulzen faktor« ali faktor proti otrplosti. Saj pravimo, da je nekdo otrpnil od strahu ali jeze ... Drugi faktor v maslu je »faktor X«, ki je živalska oblika vitamina K oziroma K2, ki je izključno samo v mlečni maščobi pašne živine in ima zelo veliko vlogo za zdrav razvoj možganov in živčnega sistema. Za dobro delovanje nadledvičnih žlez je odločilnega pomena tudi vitamin C. Če ga je premalo, smo razdražljivi. Ker so stranski proizvod stresa tudi prosti radikali, potrebujemo antioksidante, poleg vitamina C še karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave, še zlasti iz jagodičja.
Če hočemo obvladati jezo, je na mestu – jota. V njej je kopica mineralov: cink, kalij, magnezij, kalcij in tudi železo, če so bili v joti tudi koščki mesa. Cink v fižolu, zelju, rdečem mesu, ribah, bučnih semenih ... sodeluje pri zdravljenju duševnih motenj. Kalij je nujen za pravilno delovanje srca in živčnih celic.
Kaj je dobro prigrizniti
- Jabolko in košček sira na tanki rezini polnovrednega črnega kruha.
- Paradižnik na rezini polnovrednega črnega kruha s sirom feta.
- Grški jogurt z jagodičjem.
- Piščančje bedro, pečeno ali ocvrto, s solatnim krožnikom.
- Fižolovo juho in ribe na žaru z veliko začimbami ali tržaško omako.
- Goveji zrezek s topinamburjem in solato.
- Zelje, kuhano jajce, malce riža, česen, poper, čili in druge začimbe ter jogurtovo polivko.
- Primorsko pomako: zmešamo olivno olje, sol, poper, česen, peteršilj ter nariban ali nadrobljen parmezan in vanjo pomakamo koščke polnovrednega kruha.
- Pomako za energijo: tri olja (lešnikovo, orehovo in oljčno), solni cvet, poper, česen, zdrobljeni mandlji, strti orehi, limonov ali limetin sok, polnovredni kruh.
- Fižolov namaz: v mešalniku zmešamo kuhan rdeči fižol, rdečo papriko, ščepec čilija ali raznobarvni poper, kislo smetano, tudi žlico sladke smetane, solni cvet. Namažemo na polnovredni kruh.
Privoščimo si še banane, krompir, špinačo, redkev, papriko, paradižnik in breskve. Skoraj vedno nam ob pomanjkanju kalija primanjkuje tudi magnezija. Tedaj nam šumi v ušesih, slabo spimo, dobimo migreno, smo zmedeni in manj ali nič vzdržljivi. Privoščimo si čokolado, kakav, polnovredna žita, fige, sončnična in bučna semena ter mandlje.
RECEPTI
»Otok zakladov«
Potrebujemo: sorazmerne količine narezanega sadja, npr. jagode, jabolka, hruška, sveže ali suhe slive, češnje, marelice, robidnice, maline, breskve, kar je pač sezonskega sadja na voljo, ter maskarpone, jogurt, med, vanilin sladkor, strte orehe, jabolčni, hruškov ali ananasov sok in nekaj metinih lističev.
Vse ročno premešamo, prelijemo z žlico sadnega soka in okrasimo z zelenimi metinimi lističi in čokolado v prahu.
Ribji namaz
Potrebujemo: sorazmerno količino različnih rib iz konzerve (skuše, sardine) ali prekajeno skušo, dodamo kislo smetano, limonov sok, zeliščno sol ter sesekljan svež peteršilj in druga zelišča (timijan, šetraj, zdrobljen rožmarin ...).
Namažemo na kruh in okrasimo z rezino paradižnika ali jajca, v sezoni dodamo motovilec ipd.
Skutno-zelenjavni namaz
Potrebujemo: 200 g slane skute, pol kisle smetane, dva korenčka, eno čebulo, redkvice, papriko, peteršilj, baziliko, (sol*), poper
Vse naribamo in sesekljamo, zmešamo in namažemo na ajdov kruh, popečenec ali prepečenec, krhke ploščice ... Dopolnimo z rezino šunke ali kuhanega jajca.
Masleni namaz
Potrebujemo: 250 g svežega masla, žlico sesekljanih svežih žajbljevih listov, tri žlice sesekljanih svežih lističev peteršilja, 10 nasekljanih oliv brez pešk, dva pretlačena sardelna ali skušina fileja. Dobro premešamo, pretlačimo in uporabimo kot namaz na kruhu ali popečenih kruhkih.
Pomaka za dvig energije
Potrebujemo: tri vrste olja (orehovo, lešnikovo in olivno), česen, peteršilj, sesekljane mandlje, orehe, lešnike, pinjole in pistacije ter limonov sok. Vse zmešamo in solimo, tik preden zaužijemo s polnovrednim kruhom. Ta pomaka je lahko tudi polivka za solate.
