Izračuni letošnjih pokojnin

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jul. '16

Zavarovanci, ki so že neposredno pred upokojitvijo ali pa jih taka odločitev čaka v najbližji prihodnosti, so prav gotovo seznanjeni s spremembami pravil za izračun pokojnin, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), veljavnem od 1. 1. 2013. Te se nanašajo tako na način izračunavanja pokojninske osnove kakor tudi na višino mogočih odstotkov, uporabljenih za njihovo odmero. Metodologija izračuna pa kljub tem spremembam ostaja enaka več desetletij uveljavljenemu načinu.

Pripadajoča vrsta pokojnine je namreč upravičencu odmerjena v določenem odstotku od pokojninske osnove. Višino odstotka za odmero pogojuje praviloma dolžina dopolnjene pokojninske dobe zavarovanke oziroma zavarovanca, višino pokojninske osnove pa višina plač ali zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v določenem obdobju pred upokojitvijo.

Izračun pokojninske osnove

Posamezno pokojninsko osnovo po ZPIZ-2 tvori načeloma znesek, izračunan s pomočjo mesečnega povprečja osnov (plač ter zavarovalnih in drugih osnov) iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno 1. 1. 1970 naprej. V primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo se je dolžina obdobja, iz katerega morajo biti upoštevana mesečna povprečja osnov za izračun posamezne pokojninske osnove, podaljšala za šest let. To podaljšanje pa ni bilo uveljavljeno takoj z začetkom uporabe ZPIZ-2, temveč bo (ker se prehodno obdobje še ni izteklo) doseženo postopno. Postopnost je izpeljana tako, da se vsako leto dolžina obdobja, ki je veljala za izračun pokojninske osnove v predhodnem koledarskem letu, podaljšuje za eno leto. Leta 2016 tako tvori posamezno mogočo pokojninsko osnovo mesečno povprečje osnov iz najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja, prihodnje leto 23 let itd. Prehodno obdobje se bo izteklo leta 2018.

Iz napisanega je razvidno, da je zavarovancu ali zavarovanki ob upokojitvi mogoče izračunati več zneskov pokojninskih osnov. Če so na razpolago mesečna povprečja osnov za vsa koledarska leta, iz katerih so lahko upoštevana, je letošnjim upokojencem mogoče izračunati petindvajset zneskov pokojninskih osnov. Prvo tvori mesečno povprečje osnov iz obdobja 1970–1991, sledi obdobje 1971–1992 itd. Glede na to, da se povprečne mesečne osnove (zaradi spremenjene ravni plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki) praviloma iz leta v leto razlikujejo, se razlikujejo tudi izračunani zneski pokojninskih osnov. Zavod mora po uradni dolžnosti izračunati vse mogoče pokojninske osnove, pripadajočo pokojnino pa odmeriti od tistega zneska, ki je za zavarovanko oziroma zavarovanca najugodnejši.

Pri izračunu pokojninske osnove so pomembna naslednja pravila. Za leto zavarovanja, iz katerega se lahko upošteva povprečna mesečna osnova za izračun pokojninske osnove, šteje vsako koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki plačani za krajše obdobje, obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa je onemogočena pridobitev podatkov o povprečni mesečni osnovi, se tako leto ali leta (če jih je več) preskočijo. Takšen preskok nima nobenega vpliva na dolžino predpisanega obdobja za izračun pokojninske osnove, saj ga ne skrajšuje. Preskočeno leto ali leta se namreč nadomesti s povprečno osnovo iz prvega naslednjega in preostalih manjkajočih koledarskih let, iz katerih so na razpolago.

Morebitno krajše obdobje od sicer predpisanega (letos 22 let) je dovoljeno upoštevati za izračun pokojninske osnove le tedaj, če kljub preskokom ni na voljo dovolj koledarskih let, iz katerih je mogoče upoštevati povprečne mesečne osnove.

Povprečne mesečne osnove iz koledarskega leta, v katerem se uveljavlja pravica do pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati.

Primerljivosti povprečnih mesečnih osnov

Ker se zaradi časovne oddaljenosti povprečne mesečne osnove po višini razumljivo bistveno razlikujejo (upoštevajo se vse od leta 1970 naprej), je treba pri izračunu pokojninske osnove zagotoviti njihovo medsebojno primerljivost. To omogočajo valorizacijski količniki, s katerimi so povprečne mesečne osnove preračunane na raven koledarskega leta pred uveljavitvijo pokojnine.

Izračun valorizacijskih količnikov, kakršnega določa ZPIZ-2, se bistveno razlikuje od načina, določenega v prej veljavnem zakonu. Temelji samo na spremembah na ravni povprečnih plač na zaposleno osebo, izplačanih za posamezno koledarsko leto v državi. Po prejšnji zakonski ureditvi pa so se pri njihovem izračunu upoštevala poleg tega tudi gibanja pokojnin od 1. 1. 1991 naprej. Upoštevaje formulo, zapisano v ZPIZ-2, ki kot osnova za njihov izračun določa povprečno mesečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za koledarsko leto pred letom, v katerem valorizacijski količniki veljajo, je treba valorizacijske količnike vsako leto na novo določiti.

Način izračuna valorizacijskih količnikov, ki ga določa ZPIZ-2, zagotavlja bistveno višjo raven pokojninskih osnov, kot jo je prejšnja zakonska ureditev. Pokojnine, odmerjene od tako določenih pokojninskih osnov, bi zato bistveno odstopale od pokojnin, uveljavljenih po prejšnjih predpisih. Takšna odstopanja preprečuje novo vrednotenje pokojninske dobe, uveljavljeno z ZPIZ-2, katerega posledica je drugačna višina odstotkov za odmero pokojnin od njihove višine v prejšnji zakonski ureditvi. Novo vrednotenje pokojninske dobe se je v celoti začelo uporabljati takoj z začetkom uporabe ZPIZ-2, to je 1. 1. 2013.

Novi način izračunavanja valorizacijskih količnikov je bil deloma uveljavljen z namenom, da bi odpravil prejšnje nejasnosti pri izračunavanju pokojninske osnove, predvsem pa da bi (v povezavi z načinom usklajevanja pokojnin) preprečeval nadaljnje zniževanje na novo uveljavljenih pokojnin. Takšna zakonska ureditev pa ne zagotavlja več relativne enakosti med pokojninami, uveljavljenimi v različnih letih.

Letošnji valorizacijski količniki

Valorizacijskih količnikov, veljavnih v posameznem koledarskem letu, zaradi podatkov, potrebnih za njihov izračun, ni mogoče določiti že takoj na začetku leta. Izračun pogojujejo v zakonu določeni statistični podatki, ki so znani v poznejših mesecih. Statistični podatki o gibanju povprečnih plač, izplačanih za preteklo koledarsko leto, so objavljeni v drugi polovici februarja, povprečna stopnja davkov in prispevkov, ki so bili obračunani od teh plač, pa še nekoliko pozneje.

Izhodišče za izračun letos veljavnih valorizacijskih količnikov je bila – glede na predhodno pojasnjena pravila – raven povprečne bruto plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2015. Količniki so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 34, z dne 11. 5. 2016 in znašajo:

Leto

Količniki

1965

3897323,403

1966

2946641,359

1967

2668167,560

1968

2435338,495

1969

2115010,871

1970

1764558,488

1971

1477804,309

1972

1254797,147

1973

1083459,384

1974

862533,741

1975

689586,049

1976

596861,475

1977

501245,351

1978

411321,782

1979

328423,168

1980

276951,349

1981

212910,600

1982

169024,189

1983

132977,298

1984

87458,846

1985

44172,549

1986

19827,147

1987

8957,447

1988

3374,404

1989

205,678

1990

42,921

1991

23,414

1992

7,880

1993

5,256

1994

4,096

1995

3,446

1996

2,989

1997

2,676

1998

2,442

1999

2,228

2000

2,014

2001

1,799

2002

1,640

2003

1,525

2004

1,443

2005

1,377

2006

1,309

2007

1,214

2008

1,126

2009

1,089

2010

1,048

2011

1,026

2012

1,022

2013

1,016

2014

1,008

2015

1,000

Opozoriti velja, da se bodo lahko valorizacijski količniki, določeni za preračun povprečnih osnov iz koledarskih let pred letom 1970, le izjemoma uporabljali pri priznanju in odmeri nekaterih starostnih pokojnin zavarovancem, ki so že do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili pogoje za pridobitev te pravice. Pri izračunu drugih pokojnin pa jih ni mogoče uporabiti.

ZPIZ-2 omogoča osebam, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjih predpisih in zahtevka še niso vložile, da to pravico še vedno uveljavijo po navedenih predpisih. Pri priznanju in odmeri takih starostnih pokojnin bodo upoštevani vsi v prejšnjem zakonu zahtevani elementi, razpoložljivi do dneva njihove uveljavitve oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. To velja tudi za izračun razpoložljivih pokojninskih osnov, pri katerih bodo upoštevane povprečne mesečne osnove iz najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja. Starostna pokojnina bo tudi v teh primerih odmerjena od po višini najugodnejše pokojninske osnove. Pokojninska osnova pa bo nato preračunana s količnikom 0,732, ker bo pokojnina odmerjena v odstotku, pogojenem z dopolnjeno pokojninsko dobo, ovrednoteno po prejšnjih predpisih. Ti so omogočali kombinacijo vrednotenja pokojninske dobe, dopolnjene po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, in pozneje dopolnjeno pokojninsko dobo s tedaj veljavnim vrednotenjem. Na ta način izračunani odstotek za odmero starostne pokojnine se v višini bistveno razlikuje od odstotka, ki ga zagotavlja vrednotenje pokojninske dobe po ZPIZ-2. Zaradi bistveno višje pokojninske osnove bi take pokojnine brez predhodnega preračuna pokojninskih osnov znatno odstopale od pokojnin, uveljavljenih in odmerjenih le po določbah veljavnega zakona. Predhoden preračun pokojninske osnove pa zagotavlja njihovo relativno primerljivost s starostnimi pokojninami, uveljavljenimi po prejšnjih predpisih.

Valorizacijski količniki, veljavni v letošnjem letu, so višji od lanskoletnih za 0,8 odstotka. Navedena razlika pa še ni zagotovilo za višjo raven vseh letos uveljavljenih pokojnin. Nekatere nedvomno bodo, druge pa bodo lahko kljub višjim valorizacijskim količnikom tudi nižje. Vzrok za to bodo učinki podaljšanja obdobja, iz katerega so upoštevane povprečne mesečne osnove za izračun pokojninske osnove.

Jože Kuhelj 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media