Sonce ne sije le na plaži
Na te spremembe moramo biti pozorni pri samopregledovanju.
Sestavni del zdravega življenjskega sloga je tudi skrb za dosledno in pravilno zaščito kože pred UV-sevanjem. Kljub ozaveščanju o škodljivosti sončenja se povsod po svetu veča število obolelih za kožnim rakom, pravzaprav se vsakih pet do deset let podvoji in je zato najpogostejša oblika raka.
Na srečo večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje, kar pomeni, da so melanomi (melanom je tumor, ki nastane iz celic, ki delajo pigment) tanjši od milimetra. Včasih so namreč dermatologi pogosteje odkrivali precej velike kožne spremembe, tumorji so bili povprečno veliki tri milimetre. Ljudje so sicer zaznali kožno spremembo, pa so kar čakali in spremljali, kako raste. Tega nikakor ne smemo storiti. Če rak zgodaj odkrijemo in izrežemo, bolnik ozdravi, če pa se razširi, pa so možnosti uspešnega zdravljenja veliko manjše. Res pa je, da medicina odkriva nova zdravila, ki so dostopna tudi slovenskim bolnikom, vključno z imunoterapijo.
Dermatologi vsekakor svetujejo, da si kožo temeljito pregledamo vsaka dva do tri mesece ali pa nam pri tem pomaga kdo od bližnjih. Tako bomo opazili, ali je kakšno znamenje spremenilo obliko, barvo ali velikost oziroma se je pojavilo na novo. Kar 85 odstotkov malignega melanoma namreč nastane na novo. Znamenje lahko celo fotografiramo, da potem lažje primerjamo razlike. Pozorni bodimo na spremembe, ki so na sliki izražene s kratico ABCDE, in tudi na vse druge spremembe na koži.
Tveganju za nastanek kožnega raka so bolj izpostavljeni ljudje, kjer je rak v družini, tisti, ki jih je v življenju sonce velikokrat opeklo, ter svetlopolti s svetlimi očmi oziroma ljudje s svetlimi ali rdečimi lasmi, ki imajo slabo sposobnost tvorjenja pigmenta in na soncu hitro pordečijo. Zgodi se tudi, a redkeje, da se maligni melanom pojavi tudi na mestih, ki niso izpostavljeni soncu.
Zaščiteni na vrt, na kolo ali na piknik
Res je sicer, da si koža zapomni (kožo smo si verjetno že vsi poškodovali s pretiranim sončenjem v mladosti), zlasti če nas je sonce kdaj preveč opeklo in smo dobili opekline ali mehurje, zato se moramo sončnim žarkom izogibati vse življenje. Pomembno je, da vzamemo resno opozorila o nevarnosti sončenja. Še premalo se zavedamo, da nas sonce lahko opeče in tako trajno poškoduje kožo že pri vsakdanjih opravilih – pri delu na vrtu, njivi ali v vinogradu, pri košenju trave, na kolesarjenju, pikniku, v vodi, še posebej pa pri hoji v hribe … Sonce povzroči rdečino na koži že po petnajstih minutah, če smo na soncu petkrat dlje, se to že pozna na genskem materialu melanocitov. To je eden izmed dejavnikov, da se kožne celice začnejo nenadzorovano deliti, in lahko govorimo o raku.
Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom ima tudi druge posledice. Ena najpogostejših, ki jo opazimo predvsem pri starejših ljudeh, so t. i. aktinične keratoze, ko je na majhnem delčku koža rahlo hrapava, kasneje se malo lušči in se pojavi rdečica. To niso navadni izpuščaji, ampak je sonce poškodovalo povrhnjico, iz takih poškodb pa se lahko sčasoma razvije rak.
Tudi t. i. starostne pege, ki se pojavijo na hrbtni strani rok ali na obrazu in dekolteju nimajo nič s staranjem, pač pa so posledica sončenja. Zdravniki jim pravijo solarni lentigo in veliko ljudi si te pege da odstraniti zaradi estetskih razlogov. Vendar se pred odstranjevanjem posvetujte z dermatologom, ki bo vsako kožno spremembo pogledal tudi pod mikroskopom, zato nobenih sprememb na koži ni priporočljivo odstranjevati v kozmetičnih salonih.
Krema naj bo zadnja zaščita
Seveda zaradi mogočih težav s soncem ne pomeni, da moramo živeti kot krti in si upati iz hiše le ob prvem mraku. Pomeni pa, da poskušamo čim več dejavnosti na prostem opraviti v zgodnjem jutru ali poznem popoldnevu in ne hodimo naokrog med 11. in 15. uro, ko je v poletnih mesecih sonce najmočnejše. Takrat bodimo v senci. Ob sončnem vremenu nosimo bombažna oblačila, najbolje bi bilo z dolgimi rokavi in hlačnicami. Nekateri novejši materiali vsebujejo tudi UV-zaščito, sicer pa pred sončnimi žarki dobro ščitijo bombažne majice (suhe bolj kot mokre) ter oblačila iz džinsa. Dermatologi priporočajo, da nosimo pokrivalo, kapo ali klobuk, zlasti to velja za moške s plešo. Ne pozabimo na sončna očala. Še posebej moramo na zaščito pred sončnimi in ultravijoličnimi žarki misliti, preden se odpravimo v hribe.
Če res moramo na sonce, se namažimo z zaščitnim sredstvom. Ni pomembno, ali je to krema, mleko ali olje, le zaščitni faktor naj bo dovolj visok, najmanj 30. Zaščita pomeni, da smo lahko dalj časa na soncu, preden pride do poškodbe kože, a le če smo dovolj dobro in pravilno namazani. Pri tem ne pozabimo na obraz, še posebej na nos, vrat, uhlje, stopala, plešo pri moških ter hrbtno stran rok. Mazanje moramo ponoviti vsaki dve uri (še pogosteje, če se znojimo ali kopamo), predvsem pa uporabimo dovolj kreme. Večina namreč nanese le petino priporočene količine. Pogosto kar pozabimo na opozorila, da nas lahko sonce opeče tudi v oblačnem vremenu, če niso oblaki res gosti in debeli. Tudi pod senčnikom nismo varni, še posebej, če je iz tankega materiala. Opeče nas lahko tudi v vodi, saj se od vode odbija le dobra desetina UV-žarkov, drugi pa prodrejo pod površje.
Spremljajmo tudi vrednosti UV-indeksa (pri vremenski napovedi), ki nam pove, kolikšna je moč sončnih žarkov. Če je vrednost več kot tri, se zaščitimo enako kot pred sončenjem. Ob poletnih dneh je običajno vrednost tega indeksa od 7 do 9, kar pomeni, da vedno potrebujemo dobro zaščito, v hribih pa je vrednost vsaj za petnajst odstotkov višja.
Bori se za svet brez kožnega raka
Po vseh državah Evropske unije zdravniki ugotavljajo, da mladi precej slabo poznajo delovanje UV-sevanja in mogoče škodljive posledice za zdravje. Zato so sprožili vseevropsko kampanjo proti kožnemu raku Skinmama s sloganom: Bori se za svet brez kožnega raka! Z njo želijo spodbuditi zlasti mlade za preventivo in samopregledovanje kože. Kdor odpre spletno stran: http://skinmama.eu, ki je v angleščini, se lahko seznani z dejavniki tveganja in s pomočjo testa in nagradne igre preveri lastno vedenje, znanje in stališča do sončenja in skrbi za zdravje.
