Največje potrebe po stanovanjih v Ljubljani

Dobro je vedeti | jul. '16

Oskrbovana stanovanja v Škofljici pri Ljubljani

Svet ZPIZ se je na zadnji seji 16. junija seznanil tudi z letnim poročilom o poslovanju Nepremičninskega sklada za leto 2015. Sklad je v preteklem letu posloval uspešno in dosegel dohodke v višini okrog 6,5 milijona evrov, odhodke pa v višini okrog 6,2 milijona evrov ter ustvaril čisti dobiček v višini skoraj 280.000 evrov. To je v danih družbenoekonomskih razmerah lep dosežek. Stanovanja ima sicer po vsej Sloveniji, vendar so neenakomerno razpršena in tudi potrebe so večje od možnosti.

Ko presojamo poslovanje tega sklada, ki je sprva deloval pri ZPIZ-u, kasneje pa se je osamosvojil in posluje kot podjetje, moramo upoštevati, da je stanovanjski fond razpršen po vsej Sloveniji neenakomerno in so potrebe večje, kot so njegove možnosti. To še zlasti velja za Ljubljano in njeno okolico, kar kažejo tudi podatki z zadnjega razpisa. Sklad je konec leta 2015 razpolagal z 2.826 namenskimi najemnimi stanovanji, 241 oskrbovanimi stanovanji in 44 poslovno-društvenimi prostori. Ker se sklad zaveda, da mnoga namenska najemna stanovanja, zgrajena že pred desetletji, niso povsem primerna za starejše, si prizadeva, da jih proda ali zamenja s primernejšimi oziroma jih skuša prilagoditi. To pa je zahtevna naloga, saj so nepremičnine sklada v 600 objektih po vsej državi. Poleg tega je Nepremičninski sklad 100-odstotni lastnik le 56 objektov, ki imajo 1.135 nepremičnin, večinski lastnik, to je več kot 50 odstotkov, pa je v 54 objektih s 1.006 nepremičninami. Kar 830 nepremičnin pa je v 471 objektih, kjer je sklad solastnik manj kot 20 odstotkov. Zaradi tega ima sklad za upravljanje nepremičnin in njihovo vzdrževanje sklenjene pogodbe s 27 upravniki. 

Gradnja oskrbovanih stanovanj

Glede na potrebe upokojencev in drugih starejših po zagotovitvi ustreznih stanovanj se je Nepremičninski sklad v zadnjih letih usmeril v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Še zlasti preteklo leto je bil zelo uspešen. Tako je pridobil 30 oskrbovanih stanovanj v Ljubljani na Brdu, ki so že vsa vseljena, in 30 v Škofljici pri Ljubljani, v katere pa so se upravičenci vselili letos spomladi. Sklad je že sklenil tudi pogodbe za gradnjo oskrbovanih stanovanj v Brežicah (12) in Litiji (17), ki bodo upravičencem na razpolago predvidoma konec leta ali na začetku prihodnjega leta. Močno si je prizadeval za graditev oskrbovanih stanovanj tudi v Izoli. V sodelovanju z občino bodo tam zgradili 60 oskrbovanih stanovanj. Z oskrbovanimi stanovanji pa bo kmalu bogatejša tudi Gorenjska, saj je že dosežen dogovor z občino Bled, kjer naj bi zgradili 50 do 70 oskrbovanih stanovanj.

Nepremičninski sklad pri dodeljevanju namenskih najemnih stanovanj tesno sodeluje s stanovanjskimi komisijami pri društvih upokojencev, ki jih je 80. Glede oskrbovanih stanovanj pa odločajo komisije, ki so sestavljene iz predstavnikov sklada in domov za starejše. Da bi sklad pridobil stališča in mnenja v zvezi z oddajanjem omenjenih stanovanj, občasno organizira strokovna srečanja s komisijami. Takšno srečanje je bilo nazadnje jeseni preteklo leto, ko so bile komisije oziroma društva tudi seznanjena s pripravo novih pravil za oddajanje namenskih najemnih stanovanj. Največ pripomb je bilo na dohodkovni cenzus, češ da je za pridobitev stanovanja previsok (okrog 600 evrov) in da mnogi upokojenci težko zmorejo plačevati najemnino. Res je, da nekateri stanovalci ne dosegajo omenjenega cenzusa, vendar pravila omogočajo uporabo drugih ukrepov, da se ta cenzus v konkretnih primerih ne upošteva. Kar zadeva višino najemnine, pa je treba povedati, da je bila ta na začetku določena kot neprofitna, šele pred leti pa so se najemnine po sklepih nadzornega sveta začele povečevati, in to za stopnjo inflacije, saj je prav najemnina glavni vir dohodka Nepremičninskega sklada. V preteklem letu je sklad iz tega naslova ustvaril dohodek v znesku okrog 5 milijonov evrov, drugi pomembni dohodek pa predstavljajo finančni dohodki, to so obresti od depozitov in vrednostnih papirjev v znesku 1,3 milijona evrov.

Znižanje finančnih naložb

Finančne naložbe sklada so se v preteklem letu znižale za kar 7 odstotkov in so konec leta znašale le še okrog 41 milijonov evrov. Če pogledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da so bile finančne naložbe mnogo višje in so dajale pomemben vir dohodkov, v zadnjih letih se razumljivo zmanjšujejo predvsem zaradi večjih vlaganj v oskrbovana stanovanja in rekonstrukcije obstoječih stanovanj. Seveda se zastavlja vprašanje, do kolikšne višine se lahko te naložbe znižujejo v prihodnosti, če bodo še naprej morale ostati poleg najemnin pomemben vir dohodka za poslovanje Nepremičninskega sklada. Gre za vprašanje, na katerega ne more odgovoriti le sklad, temveč gre za širšo družbeno odločitev v povezavi z uresničevanjem stanovanjske politike za starejše. Iz poročila je namreč še razvidno, da je po stanju konec decembra premoženje v obliki nepremičnin znašalo dobrih 64 milijonov evrov.

Nepremičninski sklad je aktivno sodeloval tudi pri sprejetju nacionalnega stanovanjskega programa in z nekaterimi predlogi uspel – tako glede stroškovne najemnine kot tudi stanovanjskega dodatka. Nacionalni stanovanjski program je končno dočakal beli dan, vendar brez implementacije njegovih usmeritev v zakone in podzakonske akte bo ostal le mrtva črka na papirju. Uveljavitev stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka je za delovanje Nepremičninskega sklada v prihodnje izrednega pomena, saj bi to omogočilo pokrivanje stroškov poslovanja sklada z dohodki od najemnin.

Za vse informacije v zvezi z namenskimi najemnimi stanovanji in oskrbovanimi stanovanji se lahko obrnete neposredno na Nepremičninski sklad, pokličite na telefonsko številko 01 300 88 11, informacije pa najdete tudi na spletni strani www.ns-piz.si.

Anka Tominšek


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media