Prehrana rastlin v poletni vročini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jul. '16

Začetek plesni na paradižniku

Če smo vrt gnojili samo s kompostom in hlevskimi gnojili, obstaja velika verjetnost, da bodo plodovi manj odporni proti boleznim zaradi pomanjkanja kalija, kalcija, magnezija in fosforja, ki v bistvu utrjujejo rastline, hkrati pa vplivajo tudi na velikost in v dokajšnji meri na videz pridelka.

V tem primeru vrt dognojimo s sadjarskim gnojilom Vrtnarček NPK 6-18-27+Mg+B v količini 1 poravnane žlice/m2. Najbolje je, da dognojujemo ob rastlinah in njeni bližnji okolici v premeru 20 do 30 centimetrov. S količino dodanih hranil ne pretiravajmo, saj lahko dosežemo nasproten učinek.

Paradižnike, papriko, zelje in druge kapusnice raje dognojujmo tako, da jih zalivamo z raztopino organskih gnojil v briketirani obliki, ki jih dan prej namočimo v vodi, da se razpustijo. Manj dela imamo s prahom. Najbolje je uporabiti organsko gnojilo Bioorganik, ker vsebuje največ kalcija (tudi do 20 %), magnezija, železa, bora in cinka, kar rastline najbolj potrebujejo. Kot nadomestilo lahko uporabimo norveški soliter-kalcijev nitrat (bele granule takoj povlečejo vlago iz zraka in se raztopijo). Te granule lahko potrosimo in bodo počasi vplivale na rast rastlin, lahko jih raztopimo, tako dosežemo hiter učinek, lahko napravimo raztopino (največ pest granul na 10 litrov postane vode) in rastline poškropimo. Ta način lahko uporabimo tudi pri poškodbah po toči. Postopek ponovimo 2- do 3-krat in rastline se bodo hitro obnovile, če le poškodbe niso bile prehude. Izdatno pa lahko pripomoremo k obnovi rastlin s škropljenjem po listih z gnojilom Regenerin, ki je posebej pripravljen za ta namen.

Za dognojevanje na vrtu bi lahko uporabili tudi KAN in ureo, ki sta izrazito dušični gnojili, vendar ne smemo gnojiti preveč, saj tako prehranjene rastline rade zdivjajo, in ker so neodporne proti rastlinskim boleznim, lahko hitro propadejo.

Seveda pa ne smemo zanemariti ustreznega zalivanja. Velja naj izdatno zalivanje, vendar ne prepogosto, da koreninski sistem prisilimo k delovanju v globino, kjer je zemlja manj suha. Zalivanje s škropljenjem izvajamo le zvečer in zgodaj zjutraj, saj kapljice vode delujejo kot zbiralne leče na listih, zato lahko sončni žarki ožgejo liste, na katerih nastanejo rjave pege in kasneje luknjice. To pa moti fotosintezo oziroma presnovo hranil.

Proti paradižnikovi plesni moramo delovati preventivno, da preprečimo vsak napad in propad rastlin. Prvo pomembno opozorilo je, da ko končamo obiranje koloradskega hrošča na krompirju, si izdatno umijemo roke in šele nato se začnemo ukvarjati s paradižnikom. Preventivno lahko paradižnik poškropimo z mlekom, izvlečki preslice ali rmana. Učinkovitejše pa prepreči napad in ohrani rastline škropljenje s pripravkom Ridomil. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na karenčno dobo, ki pa je razmeroma kratka. Obarvane plodove poberemo pred škropljenjem in jih položimo na sončno okensko polico, kjer dozorijo.

Vsak dan pojdimo na vrt, pregledujmo in ukrepajmo.

Najpomembnejše je, da rastline spremljamo, takoj ob napadu potrgamo okužene dele rastlin in liste, najbolje je, da jih zažgemo.

Besedilo in fotografija: Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media