Upokojenci si želijo le dostojanstva in ekonomske neodvisnosti

Dobro je vedeti | jul. '16

Dodatek ZDUS

Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva nam grozi, da sistema zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ne bosta več vzdržna. Država že zdaj za pokojnine na leto nameni okrog milijardo evrov, povečujejo se tudi izdatki za zdravstvo, vse več upokojencev pa živi pod pragom revščine, zato je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) konec junija na pogovor za isto mizo povabila predstavnike delodajalcev, vlade in resornih ministrstev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Slišati je bilo kar nekaj predlogov in tudi, da se moramo problemov lotiti takoj in brez odlašanja.

Čeprav novi pokojninski zakon ZPIZ-2 iz leta 2013 učinkuje in je po dvajsetih letih prinesel najnižjo stopnjo upokojevanja, povečali so se tudi dohodki, tudi na račun prispevkov iz študentskega in avtorskega dela, moramo razmišljati o spremembah pokojninske zakonodaje, ki bodo dolgoročne in postopne. Za Slovenijo je značilno, da mladi pozno vstopajo v zavarovanje, starejši pa prehitro izstopajo. Med državami OECD imamo najvišji delež ljudi, ki se upokojijo takoj, ko imajo pogoje. 

Podpredsednik ZDUS Janez Sušnik vidi rešitev v izplačilu primernih plač in prispevkov, ki bodo na koncu prinesla tudi ustrezno pokojnino. In dodaja, da je treba dvigniti najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe nad prag revščine (590 evrov).

Korenite spremembe je potreben tudi sistem zdravstvenega zavarovanja, in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da moramo najprej spremeniti način razmišljanja in o zdravstvu govoriti kot o naložbi, ne več samo kot o strošku. Poudarila je, da mora slovensko zdravstvo temeljiti na univerzalnosti, solidarnosti, dostopnosti, enakopravnosti in kakovostnih storitvah. Pri tem pa bomo morali tudi sami storiti več za svoje zdravje, kar bodo spodbujali z različnimi preventivnimi akcijami, poskrbeti bo treba za učinkovitejše upravljanje sedanjih sredstev, dolgoročno pa bo treba poiskati tudi nove finančne vire.

Možnost dodatnih virov ministrica vidi tudi pri prispevkih, saj je leta 2014 za zdravstvo redno zaposleni na mesec povprečno prispeval 200 evrov, samostojni podjetnik 129, nekateri, ki so zavarovani kot fizične osebe, pa okrog 50 evrov. Dodatna sredstva bi lahko dobili tudi s tobačnim centom, nekatere države obdavčujejo tudi farmacevtske družbe, druge dajejo za zdravstvo določeni delež davka od nepremičnin ali od trošarin na alkohol in podobno. Nujno pa je treba spremeniti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Predstavniki gospodarstva se strinjajo s prerazporeditvijo prispevkov, menijo pa, da je še veliko rezerv, do katerih bi prišli že z boljšim sistemom upravljanja celotne zdravstvene mreže in tudi z drugačno košarico pravic. 

Eden izmed upokojencev je dejal, da si želijo le dostojanstva in ekonomske neodvisnosti. To pa je ponazoril s primeri. Vprašal se je, ali je dostojno, da moraš pri 96 letih čakati na zobno protezo dve leti. Pa tudi, koliko znaša dostojna pokojnina, o kateri se veliko govori, nihče pa ne pove zneska. 

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media