Burano, najlepši beneški otok

Prosti časseptember '16

Ko se človek z vaporetom približuje Buranu, je približno tako, kot da bo zdaj zdaj padel na slikarsko platno ilustratorja otroških pravljic. Nemudoma postane jasno, zakaj se Burano pojavlja na prav vseh lestvicah najslikovitejših mest na svetu. Tam oči kar bolijo od barv!

»Kako lepo je pri vas! Mavrico imate 365 dni na leto! Od kdaj pa so hiške tako pisane?« vprašam starejšo gospo, ki skrbno zaliva edino pelargonijo na okenski polici. »Veste, kaj pravijo? Da so začeli hiše barvati ribiči, da bi jih v megli videli že od daleč. Ampak ... (gospa začne šepetati) mi rečemo, da so jih prebarvali zato, da bi pijani že od daleč prepoznali svoj dom!« Zdaj se glasno zasmeji, kot se pač smeji večina Italijank. Lepa je. Sicer v domači haljici, a naličena in z biseri okoli vratu stoji pred svojo hišico ob kanalu na glavni ulici. Le kakšna dva metra stran od fasade ima še nekaj korit, kot bi z njimi označila, do kje je še njena »parcela«, v koritih pa so pisane rože. Očitno jih je izbrala tako, da se kar najbolj ujemajo z barvo fasade.