Ljudje in dogodki skozi čas
ZDA, 11. september 2001
V več usklajenih terorističnih napadih so pripadniki Al Kaide 11. septembra 2001 v ZDA ugrabili štiri potniška letala. Dve sta zadeli stolpnici World Trade Centra v New Yorku, ki sta se zrušili, tretje letalo je zadelo Pentagon, četrto pa je strmoglavilo na neko polje.
Nemčija je 1. septembra 1939 napadla Poljsko in tako sprožila 2. svetovno vojno. Istega dne je nacistična oblast sprejela odlok o usmrtitvah neozdravljivih bolnikov, kar je povzročilo strašne zlorabe.
Na Dunaju so 7. septembra 1848 sprejeli zakon o zemljiški odvezi in tako uradno odpravili tlačanstvo. Dotedanji podložniki so morali svoja fevdalna bremena odkupiti, kar je povzročilo propadanje kmetij.
Jugoslavija in Avstrija sta 15. septembra 1977 podpisali pogodbo o skupni gradnji cestnega predora pod Karavankami. Po petih letih gradnje so junija leta 1991 za promet odprli predor v dolžini 7865 metrov.
V Lichfieldu v ZDA je 17. septembra 1984 umrl pilot Jurij (George) Kraigher, po rodu iz Postojne. Leta 1921 se je izselil v ZDA. Bil je poskusni pilot, ki je pri uvajanju letalskih prog po Južni Ameriki leta 1936 postavil svetovni hitrostni rekord. Bil je tudi eden izmed začetnikov čezcelinskih potniških poletov.
V Vadarcih v Prekmurju se je 22. septembra 1942 rodil protestantski teolog in publicist Mihael Kuzmič, ki je bil od leta 1966 do leta 1996 pastor binkoštne cerkve, profesor na Evangeličanski teološki fakulteti v Osijeku. Bil je tudi avtor več knjig in prevajalec učbenikov.
Abraham Lincoln
Predsednik ZDA Abraham Lincoln je 22. septembra 1862 objavil zakon o osvoboditvi sužnjev, ki je začel veljati januarja 1863.
Na Brezjah se je 22. septembra 1863 v cerkvi Marije Pomagaj domnevno zgodilo prvo čudežno ozdravljenje, kar je sprožilo pravi romarski plaz, ki je Brezje spremenil v narodno božjo pot.
Ignacij Borštnik
V Ljubljani je 23. septembra 1919 umrl gledališki igralec, režiser in dramatik Ignacij Borštnik. Deloval je v Sloveniji in na Hrvaškem. V letih od 1886 do 1894 je organiziral in umetniško vodil Dramatično društvo in slovensko Deželno gledališče v Ljubljani, kjer je izbiral program, prevajal, režiral, prirejal in igral. Po njem je imenovana nagrada za gledališke igralce Borštnikov prstan in gledališki festival Borštnikovo srečanje v Mariboru.
Anton Martin Slomšek
V Mariboru je 24. septembra 1862 umrl škof, pisatelj, pesnik in teolog dr. Anton Martin Slomšek. Za versko in domoljubno vzgojo je zasnoval zbornik Drobtinice. Kot lavantinski škof je sedež škofije prenesel v Maribor. Pisal je učbenike in izjemno skrbel za razvoj šolstva ter spodbujal narodno zavest. Leta 1999 ga je papež razglasil za blaženega.
V Gornji Radgoni je 26. septembra 1930 umrl vinogradnik in pridelovalec šampanjca francoskega rodu Clotar Buvier. Leta 1882 je z bratom ustanovil podjetje za pridelovanje šampanjca po francoski metodi, čeprav je prvo peneče se vino tam že od leta 1852 prideloval Alojz Klenovšek.
V Ljubljani je 28. septembra 1704 umrl pravnik, teolog in diplomat Janez Krstnik Prešeren. Bil je vodja nadškofijske knjižnice v Salzburgu, od leta 1692 pa palatinski grof v Ljubljani. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Academie operosorum (predhodnice SAZU, slovenske akademije znanosti in umetnosti).
dr. Anton Trstenjak
V Ljubljani je 29. septembra 1996 umrl antropolog, psiholog in teolog dr. Anton Trstenjak. Napisal je 47 knjig in 500 strokovnih člankov s področja psihološkega, antropološkega, kulturološkega, narodnostnega in teološkega preučevanja.
