Spomladi cvetijo, jeseni rodijo
Grm šmarne hrušice je jeseni obložen z lepimi in užitnimi plodiči.
Cvetje z zelenjem ima v okrasnem vrtnarstvu vodilno vlogo, vendar nas vsaj jeseni mnoge rastline pritegnejo tudi z dekorativnim nastavkom plodov. Prav zato jih lahko učinkovito uvrstimo v nasad, saj spomladi cvetijo in jeseni rodijo. Gotovo se je vredno pomuditi pri nekaterih lesnaticah, pri drevnini, kot z eno besedo rečemo drevju in grmovju vseh oblik in velikosti. Zdaj bo tudi pravi čas, da si ogledamo drevesničarsko ponudbo, morda kaj od tega poroma v rodovitno prst domačega vrta.
Pri sadnih sortah jablan nas cvetje ne zanima ravno preveč, to pa ne velja za z Japonskega izvirajočo vrsto Malus floribunda, ki je na naši celini znana nekaj malega več kot stoletje in pol. Posebno zanimive so nekatere sorte, ki imajo intenzivno rožnato ali rdeče obarvano cvetje, rdečkasto nadahnjeno listje in tudi plodovi so na prerezu rdeči. Ti so prav drobni, preprosto jabolčno zaobljeni in v kuhinji čisto nepomembni, samo za okras. Izjema je sorta 'John Downie', ki ima za droben oreh velike plodove, ki jih je morda vredno predelati v čežano ali pa jih posušiti tako, kot to delajo na azijskem vzhodu. Na začetku omenjena vrsta je s svojimi številnimi križanci pred nekaj desetletji postala zanimiva tudi za žlahtnitelje sadnih sort jablan, saj je odporna proti škrlupu, grozeči glivični bolezni. Po svoje izstopajoča je okrasna jablana s sortnim imenom 'Golden Hornet', saj se njeni drobni zlato rumeni plodovi ohranijo na vejah še dolgo potem, ko je odpadlo listje.
Beli in vijoličasti biseri
Bleščeče jagode lepoplodke so všeč tudi ptičjemu svetu
Tudi po slovensko se grmu reče bisernik. To ime si po pravici zasluži Symphoricarpus albus s svojimi bleščeče belimi plodovi, ki se obdržijo daleč v zimo. To je sicer le ena izmed vrst v sicer ne preveč obsežnem rodu, ampak ima med vsemi najizrazitejše in precej velike plodove nanizane predvsem na konceh poganjkov v tolikšnem številu, da se vršički pod njihovo težo kar upogibajo. Druge vrste in sorte končujejo vegetacijo z majhnimi rožnatimi ali bledovijoličasto nadahnjenimi jagodami. Vsi biserniki imajo rahle in zračne plodove, in če jagodo stisnemo, se povrhnjica pretrga z rahlim pokom, zato je pokec tudi eno izmed slovenskih imen. Prve bisernike s škrlatno rožnatimi jagodami so v Evropo prinesli že pred skoraj tristo leti iz vzhodnih delov ZDA, kjer se ga držita imeni indijansko grozdičje in koralna jagoda.
Pri lepoplodki opazimo bleščeče girlande z veliko vijoličastih jagod ob jesenskem dozorevanju, še preden začne odpadati listje. Pri nas je grm dovolj odporen, čeprav prvotno prihaja iz skoraj subtropskega podnebja osrednje in zahodne Kitajske. Kljub temu je priporočljivo sajenje na tople in zavetne lege. Pogosto so v prodaji sadike v lončkih z nastavki plodov. Na etiketi piše Callicarpa bodinieri, rodovno ime pa se dobesedno nanaša na lepe plodove. Domače razmnoževanje je nekoliko težavno za tiste, ki še nimajo potrebnih izkušenj z zelnatimi potaknjenci. Dve ali tri leta stare sadike redkeje nastavijo plodove, saj so najbolj cvetive starejše veje z rodnimi poganjki. Zato se okoli grma lepoplodke ni pametno preveč vneto sukati s trsnimi škarjami, pri večletni rastlini izrežemo le kakšno odvečno vejo.
Granatovec za čebrico
Ko grantovec odcveti, se začnejo debeliti plodovi, ki pa v naših krajih težko dozorijo.
Kdor ni naseljen na kakšnem južnem vzporedniku, se bo moral zadovoljiti z vzorčno pridelavo granatnih jabolk kar v čebrici. Vsekakor je granatovec zanimiv grm zaradi cvetja in sadja, ime pa ima po rdečkastem mineralu, ki v lepih kristalih poplemeniti mnoge draguljarske mojstrovine. Na drago kamenje namreč po barvi spominjajo prerezana granatna jabolka. Za vrtnarsko rabo je priporočljiva predvsem pritlična oblika granatovca (Punicum granatum), ki zacveti že kot mlada rastlina. Zraste le okoli pol metra visoko, enojni cinobrasto rdeči cvetovi nastavijo po oprašitvi plod, ki pa v celinskem podnebju tudi v zavetju rastlinjaka redko doseže velikost pomaranče. Zato pa je še vedno najmanj toliko zanimiv kot doma pridelani sadeži limonovca ali mandarine.
O domačih in tujih drenih
Naš domači dren, ki je svoje rodovno ime dobil zaradi kot rog trdega lesa, ima lepe in celo užitne drnulje, še bogatejše pa rodijo požlahtnjene sorte, med katerimi se najde celo nekaj rumenoplodnih. Zato lahko drenov grm brez pridržkov posadimo tudi na domačem vrtu. Še lepši je jesenski okras japonskega drena cvetličarja (Cornus kousa), saj med jesensko obarvanim listjem ponuja rožnato rdeče omesenele plodove, ki nekoliko spominjajo na okroglo malino ali pecljato jagodo. Sladki in užitni, vendar prehransko nepomembni sadeži hranijo po eno ali več semen, ki jih lahko uporabimo tudi za razmnoževanje. Z drugega konca zemeljske oble prihaja Cornus florida ali ameriški dren cvetnik, ki jeseni tudi nastavi nekaj v skupinico sestavljenih lepo rdečih, a sicer neuporabnih drnulj.
Glog za vrtnarjevo dušo
Glogov medvrstni križanec Crataegus crus-galli ima menda najdebelejše plodove
Tisti, ki cenijo njegove zdravilne učinkovine, bi rekli, da je bolj za srce kot za dušo. Ko odštejemo lepoto pomladnega cvetja v enojni ali polnjeni izvedbi, od belega do rožnato rdečega, ne gre prezreti pogosto obilnega jesenskega nastavka plodov. Pričakujemo jih lahko le pri oblikah z enojnimi cvetovi in prvotna oblika našega gloga (Crataegus monogyna) dobro rodi. Precej večje rdeče jagode ima vrsta Crataegus crus-galli z močnimi in do 8 cm dolgimi trni. Njegov križanec (Crataegus x prunifolia) je manj trnast in nekaj let stari grmi ali manjša drevesa so jeseni bogato obloženi s številnimi škrlatno rdečimi plodovi grahove velikosti.
Vsakega po malem
Še veliko drugih grmovnic in dreves je vredno gojiti zaradi okrasnih plodov. Seveda si ne moremo privoščiti nekaterih toplotno zahtevnejših, a izbor je dovolj velik tudi za naše okolje. Poleg že omenjenih so zanesljivo prezimno trdni vsaj še šmarna hrušica (Amelanchier), nekatere brogovite (Viburnum), mnoge panešpljice, češmini, trdoleske ter tudi navadni in japonski šipek. Lepe in mnogim prav dobre plodove ima navadna nešplja (Mespilus germasnica), ki spomladi razkazuje kutinam podobne velike cvetove. Pri jerebikah (Sorbus) ni nujno, da občudujemo žareče oranžne jagodaste kobule le na jesenskem sprehodu, saj si drevo lahko posadimo tudi na vrtu. Pri navadni divji jerebiki so plodovi trpkega okusa, pri sladki moravski jerebiki pa so kar okusni. V rodu jerebik je še več zanimivih vrst in sort, ki imajo predvsem zaradi plodov v več barvah pomembno okrasno vrednost. Pri sorti 'Xanthocarpa' so jagode rumene, in ker jih ptiči ne marajo, so posebno trajen okras na drevesu. Po postavi je posebno na manjšem vrtu dobro uporabna pokončno rastoča sorta 'Fastigiata'. Ognjenega trna kljub neprehodnosti ne bi smeli prezreti, saj s svojimi jagodami polepša nasad in pozimi nahrani lačno perjad. Na voljo je več sort s plodovi v rumeni, oranžni ali rdeči barvi.
