Olimpijsko zlato
Za slovenske zmage
Potrebno je veliko trdega dela, odrekanja, vztrajnosti in ne nazadnje tudi talenta, da postaneš najboljši med najboljšimi. Slovenski športniki so na letošnjih olimpijskih igrah to dosegli in Slovenija je med vsemi udeleženci na tem največjem svetovnem tekmovanju med najuspešnejšimi državami. Športni uspehi so lahko navdih tudi drugim, vendar je že na prvi pogled očitno, da športniki močno odstopajo od povprečja v naši družbi. Še posebej, ko gre za politiko. Nekako nam ne uspe doseči temeljnega soglasja, kaj bi pravzaprav želeli doseči kot skupnost, pri odločanju so bolj kot cilji skupnosti v ospredju interesi posameznih skupin, še posebej strank. Zakaj se na primer kar naprej vračamo k nekakšnim ideološkim temam, ko pa vsi vemo, da se s tem le ohranja razkol v narodu, kar nas odvrača od reševanja temeljnih razvojnih vprašanj?
A vrnimo se k uspešnim športnikom, pa ne le k tistim, ki so našo državo tako uspešno zastopali v Riu. Zmagovali so tudi smučarski letalci, alpski in klasični smučarji, hokejisti, nogometaši, telovadci, košarkarji … Toda na njihovo garanje smo kot družba kmalu pozabili, marsikomu so na športne dosežke ostali le spomini in izkušnja, da si takrat, ko si na vrhu, povsod zaželen gost, ko pa ugasne medijska pozornost, ostanejo sami. Seveda je lepo, da smo veseli, ko na velikih tekmovanjih zmagujejo »naši« športniki in jim ob vrnitvi v domovino prirejamo veličastne sprejeme. Takrat se ob njih zelo radi postavijo župani ali celo predstavniki državne oblasti, kar pač spada k ustvarjanju všečne javne podobe.
Ne gre spregledati vloge medijev pri ustvarjanju navijaškega ozračja pred velikimi športnimi izzivi. Zelo pogosto slišimo, kako so »naši« športniki malodane že osvojili medaljo, čeprav jih do tega cilja loči še veliko ovir. In kadar želenega cilja ne dosežejo, od istih poročevalcev slišimo, da je bil to njihov neuspeh, kar čez noč niso več »naši« športniki. Zakaj je tako? Eden izmed razlogov je zagotovo tudi v bitki za odmevnost posameznega medija. Športni uspehi namreč povečujejo možnost pridobivanja reklam in s tem tudi denarja. Zanimivo je, da je tovrstno ravnanje posebej značilno za tako imenovane tranzicijske države, kjer je za vladajočo politiko ključnega pomena, kakšna je zunanja podoba njihove države. In olimpijski naslovi naj bi prepričali domačo in tujo javnost, kako uspešna je država.
Zanesljivo so uspešni športniki odlični promotorji za vsako državo. Slovenije še danes marsikdo ne bi znal poiskati na zemljevidu, če ne bi tolikokrat slišal Zdravljice in videl naše zastave na drogu za zmagovalce. Tudi o tem prispevku naših športnikov bi morali razmišljati tisti, ki v resnici odločajo. Če nič drugega, naj jih razsvetli blesk olimpijskih kolajn. Kot država nikoli ne bomo veliki, lahko pa smo med najboljšimi. Da je to mogoče, dokazujejo naši športniki, ki zelo dobro vedo, da je pot do uspeha težavna in polna odrekanj. V življenju je pač zelo malo reči, ki so nam podarjene.
