Za demografski slad zmanjkuje časa
Nedopustno je, da politika tako zavlačuje z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. S tem tudi ne izpolnjuje zavez iz zakonodaje, saj je ustanovitev sklada od leta 2013 zapisana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), so na novinarski konferenci povedali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije. Po njihovem mnenju politika načrtno sabotira demografski sklad.
Demografski sklad ni ne breme ne strošek, pač pa stimulator zdrave gospodarske rasti, kar kažejo izkušnje tujih držav, ki ga imajo. A vlada zavlačuje, čeprav nam že zmanjkuje časa. Po predvidevanjih se mora sklad polniti vsaj deset let, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za financiranje pokojnin (predvideno je 1,2 milijarde evrov na leto). Skrb vzbujajoče je zlasti dejstvo, da vlada še ne ve, kako bo sklad polnila. Desetina kupnine od prodaje državnih podjetij, ki je do zdaj edini predvideni vir financiranja, še zdaleč ni dovolj. Za nameček pa vlada celo vztraja pri prodaji Zavarovalnice Triglav, ki je v skoraj 35-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je po mnenju sindikatov nerazumno.
Namen ustanovitve demografskega sklada je medgeneracijska solidarnost in pokrivanje razlike med dohodki in izdatki v pokojninski blagajni. Zato po mnenju sindikatov o tako pomembni stvari ne bi smela odločati le politika, pač pa je treba v razpravo vključiti vse socialne partnerje, še posebej pa zaposlene in mlade. Oni bodo namreč v prihodnje nosili največ bremen. Leta 2030 bo prebivalcev, starejših od 65 let, že 24,8 odstotka, kar pomeni, da bo delovno aktivnih le še 55,3 odstotka ljudi.
Sindikati zato od vlade zahtevajo, da nemudoma sproži postopke za ustanovitev demografskega rezervnega sklada in zagotovi stalne vire financiranja. Sindikati predlagajo, da pri polnjenju sklada sodelujejo vsi prebivalci z deleži od prodaje elektrike in drugih goriv, koncesij za vodo, davka na nepremičnine, povišali naj bi deleže od dividend in kupnin državnih podjetij, razmisliti pa bi veljalo tudi o povišanju prispevkov delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Na ta način bi v nasprotju z zdajšnjim stanjem približno enako obremenili zaposlene in delodajalce, kot velevajo smernice Evropske unije.
