Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | okt. '16

SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralčeva žena E. P. s Štajerskega navaja, da ima njen mož, ki je hudo zbolel, starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, kot tudi kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Nadalje bi še rada izvedela, ali ima tudi Nemčija podobno dajatev, če je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neizogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v posebni določbi kot osnovne življenjske potrebe opredeljuje primarne potrebe fiziološke eksistence upokojenca, ki jih ta ne more opravljati zaradi sprememb v zdravstvenem stanju kljub osebnemu prizadevanju in ob uporabi ortopedskih pripomočkov. Te se nanašajo zlasti na samostojno gibanje v stanovanju in zunaj njega, na samostojno hranjenje, oblačenje, obuvanje, sezuvanje, na skrb za osebno higieno kot tudi na druga življenjska opravila, neizogibno potrebna za ohranjanje življenja. Upokojenec, ki ne more samostojno opravljati vseh prej naštetih življenjskih potreb, lahko pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za vse osnovne življenjske potrebe. Če sta upokojencu pomoč in postrežba nujni le za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ali kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo, pa lahko pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.

Če bosta na podlagi mnenja izvedenskega organa zavoda pri bralkinem možu ugotovljeni stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, se mu bo kot uživalcu pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah v sorazmernem delu, tudi dodatek priznal in izplačeval v sorazmernem delu, kot je bil določen za starostno pokojnino.

Ali bo njen mož upravičen do podobnega dodatka za nego kot v Sloveniji, je odvisno od nemške zakonodaje. V Nemčiji je obvezno socialno zavarovanje za primer nege povsem samostojno zavarovanje, ki ga izvajajo zavodi za zavarovanje za primer nege. Če je upokojenec zavarovan v nemškem obveznem zdravstvenem zavarovanju, je tudi v obveznem zavarovanju za primer nege. Ker pa je bralkin mož uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine in ima stalno prebivališče v Sloveniji, je obvezno zdravstveno zavarovan v Sloveniji in tako ne more biti vključen v obvezno zavarovanje za primer nege v Nemčiji. Bralkin mož v Nemčiji ne bo upravičen do dajatve za nego, ker niso izpolnjeni pogoji za obvezno zdravstveno zavarovanje, da bi bil lahko na podlagi tega zavarovanja tudi vključen v obvezno zavarovanje za primer nege.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralec A. K. iz Ljubljane navaja, da se je pred tremi leti poškodoval pri opravljanju samostojne dejavnosti, vendar zaradi omenjene poškodbe pri njem ni podana invalidnost, ker lahko še naprej opravlja svoje delo s polnim delovnim časom. Zanima ga, ali bi bil mogoče upravičen do invalidnine, čeprav mu je znanec povedal, da te pravice ni več.

Veljavni zakon, ki velja od 1. 1. 2013, ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

Zakon, ki je veljal do konca leta 2012, je določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša okvara najmanj 30 odstotkov, in sicer ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

Če bo bralec oziroma njegov osebni zdravnik vložil zahtevek za oceno telesne okvare, bo izvedenski organ zavoda podal mnenje o višini in vzroku nastanka telesne okvare. Če bo iz izvedenskega mnenja izhajalo, da je pri njem podana najmanj 30-odstotna telesna okvara zaradi nesreče pri delu, mu bo z odločbo zavoda priznana pravica do invalidnine, ki mu bo lahko izplačana od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 13. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media