Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje
Slovenija še vedno spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč opažajo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Število samomorov se je povečalo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar je opozarjalo tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani jih je bilo največ v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenskega centra za raziskovanje samomora z Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA opozarjajo, da predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem. Od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 11.677 ljudi (9.133 moških in 2.544 žensk). Vsak samomor ali poskus samomora se odraža na večjem številu posameznikov, po nekaterih ocenah čuti hude posledice okrog šest ljudi, kar pomeni približno 2.500 ljudi letno.
Kot družba moramo več narediti na področju preprečevanja samomorov. Primer dobre prakse predstavlja mreža brezplačnih psiholoških posvetovalnic, ki je nastala v letu 2015 v devetih slovenskih krajih pod okriljem projekta MOČ. Od februarja do zaključka projekta v maju je pri njih pomoč poiskalo 1.800 ljudi. V okviru Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v Slovenskem združenju za preprečevanje samomora, pa so v desetih letih delovanja s 17.000 svetovanji podprli več kot 5.400 ljudi.
Razmere v družbi kažejo, da je treba povečati skrb za duševno zdravje ljudi na vseh področjih, ne le v zdravstvu, nujen je tudi čimprejšnji sprejem Nacionalnega programa za duševno zdravje. Pomembno je, da se krepijo socialne mreže, še posebej to velja za starejše, ki so po upokojitvi prepuščeni samim sebi. Nekateri še vedno jemljejo depresijo pri starejših kot nekaj, kar je samoumevno v starosti, vendar je takšno mišljenje napačno. Pomembno je, da ljudem v stiski prisluhnemo, se z njimi pogovorimo in pokažemo skrb ter jim pomagamo najti ustrezno strokovno pomoč.
Kje lahko poiščete pomoč
Telefoni za pomoč v stiski:
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka je dosegljiva 24 ur na dan)
- 080 12 34 – TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro)
Psihološke svetovalnice:
- v Ljubljani, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru (info@posvet.org, 031 704 707, naročanje vsak dan med 12. in 19. uro)
- v Celju in Laškem (svetovalnica@nijz.si, 031 778 772, naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro)
Spletni strani: www.zivziv.si in www.tosemjaz.net
