Verjela sem v svoje učence

Zgodbenovember '16

Bilo je januarja 1946, ko se je mlada učiteljica Bogomila s konjsko vprego peljala proti vasi Andraž nad Polzelo, kjer jo je čakala prva služba. Še kar prijeten zimski dan se je nenadoma sprevrgel v hud snežni metež. Kmalu je bilo vse belo in konj se je le s težavo prebijal proti cilju. Tik pred vasjo sta z voznikom srečala domačina, ki se je glasno pridušal nad vremenom. Ko je slišal, da na vozu sedi nova učiteljica, pa je veselo vzkliknil: »O, potem pa je ta metež kar dober cahen!«

Ljudje so namreč verjeli, da je slabo vreme ob prihodu v nov kraj dobro znamenje. In res se dvaindevetdesetletna upokojena učiteljica še danes rada spominja let, ki jih je preživela v Andražu. V lepem spominu so jo ohranili tudi njeni nekdanji učenci in njihovi starši.