Od keltske Keleie do rimske Celeie
Arheološko rastavišče Celeia - mesto pod mestom
Bogata arheološka odkritja v Celju so v novejšem času presenetila z enkratnimi najdbami iz rimskega in drugih zgodovinskih obdobij. Obiskovalci mesta ob Savinji se še danes sprehajajo po ulicah, ki so jih nekoč tlakovali Rimljani. Ogledujejo si ostanke srednjeveškega mestnega obzidja, se ozirajo po ostalinah nekdanje mogočne fevdalne arhitekture.
Bogata naselbinska kultura se je začela razvijati okrog leta 300 pred našim štetjem, ko so se tu naselili Kelti. Zgradili so razsežno naselbino, poimenovano Keleia. Razvoj naselja so omogočili ugodna geografska lega z bujnimi gozdovi, gričevnat in ravninski svet.
Kelte so nasledili Rimljani. Zgodovinarji pišejo, da je v času vladanja rimskega cesarja Klavdija postala nekdanja keltska Keleia municipij: Municipium Celeia. Da je bilo mesto nekoč pomembno, priča tudi dejstvo, da so ga imenovali tudi »druga Troja«. Bilo je razvejano prometno in trgovsko stičišče za širše evropsko območje. Razcvet mesta se je končal z vdorom Gotov. Leta 452 pa so ga uničili Huni.
Mnogo tistega, kar je ostalo za Rimljani, je bilo skozi čas uničeno in razdejano. Kustos Pokrajinskega muzeja Celje dr. Jure Krajšek je o tem izjavil, da so meščani vse ruševine preteklih obdobij »uporabljali kot kamnolom za gradbeni material«. A za poznorimsko Celeio meni, da je bila bogatejša od drugih mest. V času največjega razcveta je imela od dvanajst do petnajst tisoč prebivalcev. Njene ostaline so dobro ohranjene in so primerljive z nekaterimi iz Pompejev. Zanimiva pričevanja o bogati preteklosti so vidna v številnih delih mesta in so razstavljena v več muzejskih zbirkah. Tokrat dajemo poudarek rimskemu obdobju.
Mesto pod mestom
Med obnovo Glavnega trga so arheologi raziskali prostore dveh rimskih vil ter del rimske ceste s stebriščem. Vili sta bili razkošno opremljeni s stensko poslikavo, talnimi mozaiki ter toplozračnim ogrevanjem. Zato si je posebej vredno ogledati edinstveno arheološko razstavišče Celeia – mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora. Tu med drugim vidite del tlakovane rimske ceste, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil.
Del mestnega obzidja
Ena najlepših in tudi največjih zbirk pa je shranjena v lapidariju, kjer vas kamniti spomeniki iz pohorskega marmorja popeljejo v čas rimske Celeie. Antični lapidarij je najstarejša zbirka Pokrajinskega muzeja Celje in ena izmed pomembnejših tovrstnih zbirk na območju jugovzhodnih Alp, saj s pomočjo besedil, posvetilnih napisov in figuralne umetnosti razkriva družbeni in ekonomski položaj antičnih prebivalcev. Predstavlja izčrpen vir za proučevanje zgodovine rimskega obdobja pri nas.
V kletnih prostorih Stare grofije in ob njej je na ogled več kot 200 spomenikov iz rimskega obdobja. Posebej so zanimivi okoli dva tisoč let stari posvetilni napisi državnih in vojaških uradnikov, miljniki in deli monumentalne plastike. Nekoč so krasili osrednji mestni trg in glavno mestno svetišče. Na ogled sta makadamska cesta iz prvega stoletja in tlakovana mestna ulica iz tretjega stoletja. Nekoč sta bili del glavne mestne ulice, ki je vodila v smeri vzhod-zahod. S svojo razsežnostjo dominira poznorimsko obzidje s stolpoma zahodnih mestnih vrat.
Informacije: TIC Celje, tel. št.: 03 42 87 936, e-poštni naslov: tic@celje.si, tina.kozmus@celje.si
