Ajurveda – zdravje je v harmoniji
Biljana Dušič
Ajurveda je več tisoč let star tradicionalni medicinski sistem, ki izhaja iz Indije in obravnava dušo, telo in um. Po ajurvedi »smo iz takih snovi kot zvezde«, saj naj bi bil človek ustvarjen na osnovi istih elementov in sil kot vesolje. Fluid – neviden tok energije, ki uravnava procese v naravi, uravnava tudi procese v človeku.
V Indiji poteka študij ajurvedske medicine na univerzitetni ravni in traja od pet do sedem let. Dolgo pa so ajurvedska znanja in spoznanja iz roda v rod prenašale redke izbrane družine. Njihovo znanje je bilo zelo spoštovano in cenjeno in še danes te družine uživajo poseben status. Kot zdravilna metoda se ajurveda ukvarja s številnimi področji, saj ima razvite tudi vse specialistične dejavnosti – od pediatrije do kirurgije, pri tem pa človeka obravnava celostno. Seveda pa ajurveda namenja veliko pozornosti tudi preventivi. V obliki komplementarne oz. alternativne medicine je vse bolj prisotna tudi v zahodnem svetu. Nam pa jo je približala še zlasti zdravnica Biljana Dušič, ki se je po spoznanju, da ji ajurveda omogoča širše delovanje kot uradna medicina, odločila za ta tradicionalni sistem in začela delovati kot svetovalka ajurvedske medicine.
Tri doše – trije fluidi – trije tipi ljudi
Vata, pita in kapha so tri telesne zgradbe, energije ali fluidi, ki jih ajurveda imenuje 'doše'. Vsak posameznik je njihova edinstvena kombinacija, določa pa ga tista doša, ki je glavna. Tako ima vsak človek določeno psihosomatsko zgradbo ter določene močne in šibke plati. Doša vata vlada pojavom gibanja v telesu – gibanju krvi po žilah, zraka v pljučih, prenosu živčnih dražljajev ... Ljudje, ki jim vlada ta doša, so običajno vitke postave in imajo bujno domišljijo. Lahko so podvrženi nespečnosti in nemiru. Pita vpliva na kemične pretvorbe v telesu – na prebavo in presnovo. Ljudje z zgradbo pita so precej dejavni, zelo odporni, toda bolj kot drugi tipi so podvrženi jezi in strastnim odzivom. Doša kapha vlada mehanizmom izgrajevanja tkiv, zgostitve telesnih tekočin in procesom ustvarjanja sluzi v telesu. Kapha je podlaga vsem anabolnim oz. izgrajevalnim procesom. Osebe tega tipa so čokate, trdne konstitucije, nagnjene k debelosti, tudi bolj počasne in bolj nagnjene k holesterolu.
Lepota – stranski pojav
Ajurveda je v zahodnem svetu velikokrat napačno oziroma površno razumljena. Še zlasti preventivno terapijo s toplimi olji, ki so jim dodana različna zelišča, marsikdo razume predvsem ali samo kot lepotno masažo. »Je pa to v bistvu sprostitvena terapija, ki globinsko deluje na živčni sistem. Sproščen človek pa je tudi lepše videti,« pojasni Biljana Dušič. Torej je lepota pri ajurvedi le »stranski pojav«.
Če pa se posamezna doša začne čezmerno kopičiti, kar se zgodi med drugim tudi zaradi napačne prehrane, je ravnovesje porušeno, zato lahko nastopijo motnje v telesu in duševnosti. Različne odklone in motnje energij ajurveda prepozna kot določene stopnje bolezni; zazna tudi stadije, ko se bolezen še ne odrazi na fizični ravni. Glede na stopnjo bolezenskega stanja ajurvedski svetovalec predpiše jedilnik, pri izrazitejšem stanju pa v prehrano vključi še določene rastlinske pripravke, po potrebi pa tudi pripravke, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora (na primer mošus). Zdravljenje lahko dopolni tudi s specifičnimi vrstami masaž, očiščevalnimi tehnikami ali uporabo kristalov pa tudi z jogo in meditacijo. Sicer pa velja, da ajurveda zdravi človeka – posameznika, ne bolezni.
Hrana kot zdravilo
Vsaka doša vlada tudi določenemu letnemu času, tako sta jesen in zima v času doše vata. Ta doša hladi, tako kot nas hladita jesen in zima. Vata pa tudi suši, tako kot se jeseni suši listje na drevju. Če užijemo pijačo in hrano, ki je hladna, suha, lahka (to, kar smo si privoščili poleti), vato še povečujemo in si tako lahko povzročimo različne težave – koža bo izsušena ali celo razpokana, pogosteje bomo zaprti, slabo bo kroženje krvi, roke in noge bodo hladne, pojavljajo se vetrovi, lahko celo tiki. Preveč vate pa nas naredi tudi preveč zaskrbljene, počutimo se bolj tesnobno ... Da bosta jesen in zima lepi in prijetni, se moramo izogibati vsemu, kar vato povečuje, oziroma uživati jedi in pijače, ki jo zmanjšujejo. Vati moramo dodajati toploto, in ker je suha, potrebujemo več tekočine. Zato surova in suha hrana ni za ta čas, zaužili naj bi tudi manj surovega sadja kot sicer. Raje si privoščimo kompote, čaje ter druge kuhane napitke, dodajmo pa jim tople začimbe, predvsem cimet in klinčke. Zelo dragocene so juhe, različne enolončnice pa tudi jota in podobne gostejše tople jedi. Dobro jim je dodati nekaj več olja ali masla ghee (posebna vrsta masla, ki je na voljo v specializiranih trgovinah) ter več kot sicer tudi toplih začimb – popra, ingverja, čilija itd. Taka hrana je vlažna in malce bolj oljnata, »težka«, zato zavira izsuševanje, kar je pomembno tudi za debelo črevo. Med našimi notranjimi organi prav debelo črevo pripada vati. Če je vate preveč, se debelo črevo hitro izsuši in pride do zaprtja oziroma počasnega delovanja. Ker v debelem črevesu poteka absorpcija kalcija v kosteh, je ob nakopičeni vati tudi večja nevarnost za osteoporozo.
Vata vlada po 60. letu
Tudi vsakemu življenjskemu obdobju vlada ena izmed doš: otroštvo (in pomlad) zaznamuje kapha, ki je odgovorna za izgrajevalne procese, odraslo obdobje je v domeni aktivne in odporne pite, po 60. letu pa človek vstopi v obdobje vate. Tisti, ki so tudi zgradbe vata, so ob porušenem ravnotežju te doše še bolj izpostavljeni njenim težavam, ko pa je vata uravnotežena, so še bolj deležni njenih prednosti: kri veselo kroži po žilah, pljuča so napolnjena z zrakom, vata podpira um in spodbuja zdravo radovednost. Odgovorna pa je tudi za dobro koordinacijo živčnega sistema.
Če nam uspe ohranjati vato v harmoničnem stanju, bo naše telo delovalo ubrano, um bo jasen in duh živahen.
