Vedno privlačno Vrbsko jezero

Prosti čas | nov. '16

 Vrbsko jezero z okolico ponuja številne možnosti za enodnevni pa tudi daljši oddih. Eno izmed večjih avstrijskih jezer očara že z lego pod Karavankami, številni majhni kraji in deželno središče Celovec pa so že od nekdaj priljubljeni med obiskovalci. V drugi polovici 19. stoletja je bil nekaj časa najpomembnejše središče slovenskega narodnega gibanja, danes pa je središče delovanja koroških Slovencev.

Celovec, ki mu pravijo tudi »vrtnica Vrbskega jezera«, ima presenetljivo veliko pokazati. Ob zadnjem obisku sem se prvič povzpel na dobrih 92 metrov visok zvonik cerkve sv. Egidija. Zaradi razgleda seveda, ki sega prek celega mesta do okoliških gora. Nagrajen pa sem bil še z zgodbo o nekdanjih prebivalcih zvonika: ob koncu srednjega veka je bila stražarjeva naloga v obrambnih pa tudi cerkvenih stolpih opozarjanje na sovražnika in požare. Kasneje se je pridružila še skrb za urne mehanizme. Leta 1923 je velika družina Reichelt v zameno za skromno stanovanje v zvoniku začela skrbeti za delovanje ure in zvonov ter obveščanje meščanov o dnevni temperaturi. Zadnje so delali tako, da so na ograjo pred bivalnim delom vsak dan izobesili velike rimske številke, s katerimi so označili temperaturo. Po moževi smrti je od leta 1946 to delo še dvajset let sama opravljala žena Helene. Ni bilo lahko, saj je bilo stanovanje kar 50 metrov visoko, do njega pa je bilo treba znositi vse – od hrane, vode pa do kurjave. Zadnja leta zato zvonarka sploh ni zapuščala doma, ampak so ji vse potrebno prinesli odrasli otroci.

Kar 225 stopnic je lep vzpon tudi za mlajše. A vodnik Marc jih vsak dan prehodi nekajkrat, saj na stolp pospremi več skupin obiskovalcev. »V letu dni sem prehodil toliko, kot bi se dvajsetkrat povzpel na Mount Everest!« pove z nasmehom. »A mi ni odveč, saj kar med službenim časom poskrbim za rekreacijo ...«

Poleg razglednega zvonika je vredno obiskati tudi bogato opremljeno cerkev. Živobarvne freske v zimski kapeli, ki jih je vsestranski umetnik Ernst Fucs naslikal v slogu fantastičnega realizma, ne pustijo nikogar ravnodušnega. Delo je ustvarjal kar dve desetletji in ga dokončal leta 2010.

800-letna zgodovina v starem mestnem središču te hitro očara. Še posebej mestni simbol – zmajev vodnjak, ki vzbuja pozornost na Novem trgu in katerega ljudsko izročilo povezuje z ustanovitvijo mesta. Že tako privlačno podobo trga je leta 2008 na novo uredil slovenski arhitekt Boris Podrecca. Na trgu dominira mestna hiša, nekdanja renesančna palača grofov Rosenberg. Na vzhodni strani stoji spomenik, posvečen Mariji Tereziji, blizu pa je predel Kramergasse, ki je rezerviran za pešce. Poleg številnih lokalov se velja pomuditi ob legendarnem možicu, ki naj bi imel zasluge za nastanek Vrbskega jezera. Menda ga je treba pobožati za srečo. Pešci kraljujejo tudi na Starem trgu, ki je znan po kužnem znamenju in stebru Sv. trojice. Knežji kamen si lahko ogledate v deželni palači z arkadnim dvoriščem. V njej je posebno zanimiva dvorana s 665 grbi koroških deželnih stanov.

Od muzejev do sveta v malem

V deževnih dneh pridejo prav še druge mestne znamenitosti, kot so muzej moderne umetnosti, stara mestna hiša, mestno gledališče, katedrala in še kaj. Avstrija sicer ni več nakupovalni paradiž, a marsikdo rad zavije tudi v trgovine, na primer v trgovski center City-Arkaden, ki se skriva za pročeljem starih meščanskih hiš na robu starega mestnega središča.

Med novejšimi zgradbami največ pozornosti vzbuja stadion s kritino iz prosojnih plošč, zgrajen leta 2007 za evropsko nogometno prvenstvo. V mestu se ponašajo celo s smučarsko vlečnico. Glavno deželno mesto je bilo že dvakrat odlikovano z nagrado za najboljše prireditveno mesto v Avstriji, Event-Award Österreich. K temu sta predvsem pripomogla prireditev Grand slam turnir v odbojki na mivki na kopališču ob jezeru in tekmovanje Koroški Ironman Austria.

Predmestje sega vse do obale Vrbskega jezera, kjer vabi velik park s kipi, minigolfom in čolnarno. Iz mestnega središča se je mogoče v toplejših mesecih podati kar z ladjo po kanalu Lendkanal, ki so ga izkopali v 16. stoletju, da je služil kot vodni rezervoar za gašenje, danes pa po njem plujejo potniške ladje. Ob njem se je prijetno sprehoditi, saj ga prečka več ličnih brvi in mostov.

V bližini jezera je urejen Minimundus, park miniaturnih modelov najbolj znanih zgradb sveta pa tudi vlakov in ladij. Sprehodite se lahko mimo Eifflovega stolpa, sydneyjske operne hiše, ljubljanskega NUK-a in drugih arhitekturnih stavb. Postavili so že okoli 150 modelov najlepših zgradb v merilu 1 : 25 iz več kot 50 držav. Potrpežljivi strokovnjaki natančno izdelujejo modele iz pristnih materialov, za izdelavo najzahtevnejših zgradb potrebujejo več let, stroški modela pa lahko znašajo okoli 750.000 evrov. Večji del izkupička od vstopnin je namenjen dobrodelni organizaciji Rettet das Kind (Rešimo otroke).

V bližini je še živalski vrt plazilcev Happ's reptillen zoo. V prijetno urejenem okolju ni težko premagati morebitnega strahu pred kačami, kuščarji in pisanimi žabicami. Zadnje v divjini z živimi barvami opozarjajo na nevarnost, saj so žabe zelo strupene. V ujetništvu pa zaradi drugačne prehrane izgubijo strupene snovi na koži. Potem so tu še številne ribe vključno s pirajami, krokodili, velike želve in še kaj.

S kolesom okoli jezera

Odlična možnost za spoznavanje teh krajev je kolesarjenje. Okoli Vrbskega jezera je speljana dobrih 40 kilometrov dolga kolesarska pot, v toplejših mesecih pa se velja zapeljati z ladjo. Eden najprivlačnejših krajev je Vrba (Velden), ki se med drugim ponaša z razkošnim hotelom v nekdanjem gradu Schloss Velden iz 16. stoletja. V njem in okolici se radi zadržujejo filmarji. Tu so na primer na začetku 90. let snemali nemško TV-nanizanko Dvorec ob Vrbskem jezeru (Ein Schloss am Wörthersee). V njej je igral priljubljeni nemški pevec in igralec Roy Black. Umrl je leta 1991, o čemer priča spomenik v bližnjem parku. Lastnik hotela je avstrijski milijonar Karl Wlaschek. Menda ga je pred nekaj leti kupil zaradi nostalgije, saj je kot mlad glasbenik v njem dve sezoni igral klavir. Hotel upravlja tirolska hotelska veriga Falkensteiner, ki ga promovira kot enega najprestižnejših hotelov na svetu.

Vrba je znana tudi po igralnici, zato kraju pravijo kar avstrijski Monte Carlo. Tu se vrstijo številni dogodki, kot so festival športnih avtomobilov, srečanje lastnikov rolls-royceov in bentleyjev, ORF Noč zvezd, dobrodelni ples Europaball in Bele noči. Vrbo je še posebej lepo obiskati pozimi, prav čarobno je v adventnem času, povsod so lučke in okraski, sliši se glasba, pred lokali stojijo posode z ognjem …

 Drugo najslikovitejše mestece Portschach je znano po teniških turnirjih in glasbenih dogodkih. Na južni strani jezera je še posebno zanimiv polotok s krajem Maria Worth, ki se ponaša s slikovito cerkvijo.

Razgledi in živalsko kraljestvo

Za najlepše razglede se je vredno povzpeti na razgledni stolp Pyramidenkogel, ki je dobil ime po istoimenski 851 m visoki vzpetini. Jedvovca, kot se slovensko imenuje, je zanimivo koroško razgledišče, ki ga omenjajo že v enem prvih turističnih vodnikov, in sicer vodniku Karla Baedekerja iz leta 1879. Stolp je s 100 m višine najvišji lesen razgledni stolp na svetu. Razgledna ploščad je na višini 83 m, kavarna pa deset metrov nižje. Posebna zanimivost stolpa je še eden najdaljših toboganov v Evropi (66 m), po katerem se je mogoče spustiti na posebnih drsnih podlogah.

Ob tem delu jezera je vredno obiskati še kraj Rožek (Rosegg) z istoimensko graščino. Grad je leta 1772 zgradil knez Orsini Rosenberg za ljubico Lucrezio. Poleg muzeja si je dobro vzeti čas še za obisk grajskega vrta z labirintom iz rastlinja in živalskega vrta. Prav posebno živalsko predstavo pa si lahko ogledate v predmestju Beljaka. Na gradu Landskron obiskovalce presenečajo zanimive predstave s pticami ujedami. Vredno pa se je povzpeti na razgledno obzidje.

Na grajskem griču v naravnem okolju živi še druga skupina živali – opice. Opičji rezervat so odprli leta 1996. Z Japonskega so pripeljali 40 opic vrste japonski makaki, danes pa jih je že okoli 150. Pravijo jim tudi snežne opice, saj so navajene življenja v hladnejšem podnebju. Tako se v koroškem gozdu počutijo kot doma. Opice se približajo obiskovalcem na doseg rok. A hranjenje ni dovoljeno, da ne bi postale agresivne.

Če nameravate obiskati več koroških znamenitosti, vam bo prišla prav kartica popustov Karnten Card. Z njo lahko brezplačno ali po znižani ceni obiščete več kot sto zanimivosti. Veliko hotelov in drugih nastanitvenih ponudnikov pa vam ob bivanju pri njih kartico celo podari.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan