Čudežne jagode goji
Jagode goji imajo številne pozitivne lastnosti, ki vplivajo na zdravje. Če izberete novejše sorte, ki imajo debele jagode in ne rastejo tako bujno, boste s pridelkom zagotovo zadovoljni. Pri teh sortah je tudi rez lažja. Sadite jih lahko tudi v večje posode in korita. Z boleznimi in predvsem škodljivci nimajo težav. Plodovi pa so vsestransko uporabni v prehrani.
Ali imate težave s stresom in drugimi tegobami sodobnega časa? Pokusite jagode goji, ki spodbujajo obrambne spodobnosti telesa, izboljšujejo vid, ščitijo jetra, dvigujejo kakovost krvi in na splošno delujejo proti staranju ter krepijo imunski sistem. Priporočajo jih za lajšanje težav z jetri, ledvicami, pri težavah s sklepi, glavobolih, impotenci, visokem krvnem tlaku.
Jagode goji vsebujejo devetnajst aminokislin, enaindvajset mineralov, med njimi železo, cink, baker, kalcij, selen, fosfor, ter vitamine B1, B2, B6 in E in veliko antioksidantov med njimi zelo dosti beta karotena ter antioksidanta zeaksantin in lutein, ki sta zelo pomembna pri izboljšanju vida.
Novejše debele žlahtne sorte jagod goji so najboljše sveže. Presežek pridelka lahko predelate v marmelade, sok, namaze, iz njih pa lahko pripravite tudi čaj, zelo cenjene so tudi sušene, ki jih dodajate različnim jedem.
Različne sorte in prostor sajenja
Večina vrtičkarjev ima posajeno navadno jagodo goji (Lycium barbarum), ki zelo pozno cvete, bujno raste in zelo malo ali nič ne rodi. Priporočamo, da izberete novejše žlahtne sorte, ki imajo debele plodove in rodijo od poletja do jeseni. Sorta amber sweet je letošnja novost. Plodovi te sorte so zlato rumene barve z rahlo oranžnim odtenkom. Ta sorta zori od konca julija ali začetka avgusta in vse do prvih zmrzali. Sorta NO1 je najslajša sorta jagod goji. Novejše sorte rastejo bolj umirjeno in so primernejše za domače vrtove, sadimo jih lahko tudi v posode in korita.
Pri sajenju jagod goji izberemo posodo, ki je široka in visoka 60 cm in več. Rastline, ki jih sadimo na vrtu, postavimo v sadilno jamo velikosti 40 x 40 x 40 cm. Razdalja med sadikami v vrsti naj bo od 1 m do 1, 2 m. Razdalja med dvema vrstama pa 2 do 2, 5 m. Novejše žlahtne sorte jagod goji je zaradi redne rodnosti treba gnojiti takoj ob sajenju, prav tako jih vsako leto dognojujemo z organskimi gnojili.
Jagode goji dobro prenašajo naše podnebje in nimajo izrazitih škodljivcev, razen pojava sive plesni predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah. Sadike, sajene v polsenčnih in zavetnih legah, so manj občutljive za pojav plesni. Priporočljivo je foliarno gnojenje z aminokislinami ali kakšnim drugim pripravkom za krepitev rastlin.
Najbolj jim ugaja grmasta rez
Najprimernejša in najenostavnejša je vzgoja v grm z vsakoletno februarsko zimsko rezjo. Pri grmasti gojitveni obliki ob sadiko postavimo kol, ki je visok več kot 2 m. Poganjke privezujemo k opori in tako dosežemo povešavo obliko grma. Poganjke, ki sežejo nad višino 2 metra, izrezujemo. Pri tleh izrezujemo tudi poganjke, ki se preveč razraščajo v okolico grma.
Pregoste poganjke v celoti izrezujemo, saj krajšanje poganjkov spodbudi močno rast novih vej, ki rastejo pokonci in izčrpavajo rastlino. Ob bujni rasti lahko pregoste poganjke izrezujemo pri tleh v mesecu februarju ali začetku marca. Tako omejujemo tudi razraščanje rastline v okolico. Izrezujemo tudi poganjke, ki »divjajo« pokonci. Takšni poganjki porabijo veliko hranil in niso koristni za pridelek. Odstranjujemo jih vse leto.
