Preventiva v centrih za krepitev zdravja
Ob vstopu v center za krepitev zdravja se strokovnjak z nami najprej pogovori o naši pripravljenosti za spremembo življenjskega sloga. Skupaj z nami pripravi načrt obravnave v skladu z našim zdravstvenim stanjem, željami in zmožnostmi. Nato se lahko vključimo v različne delavnice in svetovanja. Strokovnjak pa našo uspešnost pri krepitvi ali ohranjanju zdravja spremlja tudi po zaključku programa.
Kot so nam povedali na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, so centri nadgradnja že vzpostavljene mreže 61 zdravstvenovzgojnih centrov za še učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni. Zasnovali so jih v okviru projekta Skupaj za zdravje in prvi trije so začeli delovati v Celju, Sevnici in na Vrhniki. Znotraj zdravstvenih domov delujejo kot samostojne enote s programi preventive in krepitve zdravja za vse skupine prebivalstva: od zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje otrok in mladostnikov, šole za starše (ali prihodnje starše) do preventive za odrasle in ranljive skupine (skupaj s patronažno službo). Ljudi želijo motivirati in usposobiti za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki vodijo do boljšega počutja in zdravja.
Vstop je prost
Program za krepitev zdravja je namenjen ljudem z različnimi dejavniki tveganja, tako z vedenjskimi in biološkimi (kajenje, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, povišane maščobe v krvi, visok krvni tlak, tvegano pitje alkohola ipd.) kot tudi psihosocialnimi (stres, različne življenjske stiske, tesnoba, depresija ipd.). Namenjen je tako tistim, ki so ogroženi, kot kroničnim bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali debelostjo pa tudi z depresijo, tesnobnimi motnjami itd.
Dosedanji udeleženci programov v centrih za krepitev zdravja so stari povprečno 54 let, žensk je bilo nekaj več kot moških, a vabljeni so tudi mlajši. Nekateri so prišli sami, morda na pobudo svojcev in prijateljev, nekatere so v center usmerili iz referenčnih ambulant ali pa so jih spodbudile medicinske sestre v patronažnem varstvu.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje povedo, da se imamo v centru (glede na potrebe in zdravstveno stanje) možnost vključiti v kar 18 različnih obravnav (v treh različnih sklopih), ki ne slonijo na zdravljenju z zdravili. Delavnic ali individualnih svetovanj se lahko udeleži tudi partner oziroma svojec udeleženca, ki le-tega podpira v procesu spreminjanja življenjskega sloga. »Koncept, ki smo ga razvili v sklopu projekta Skupaj za zdravje, se je izkazal za uspešnega, zato pričakujemo, da se bo v prihodnosti širil tudi v druga okolja,« so še napovedali.
Skupnost za zdravje
Da bi program približali ljudem, ki tovrstne spodbude potrebujejo, so že pred dvema letoma v okviru projekta Skupaj za zdravje izvedli terensko raziskavo, s katero so prepoznali najranljivejše skupine. Med njimi so brezposelni, prekarni delavci, migranti, brezdomne osebe, uporabniki nedovoljenih drog, osebe s težavami v duševnem zdravju, Romi, osebe z raznimi oblikami oviranosti in drugi. Ugotavljali so, kaj jih najbolj ovira pri skrbi za lastno zdravje in dostopu do sistema zdravstvenega varstva. Približati se jim želijo s skupnostnim pristopom – vključitvijo partnerjev v lokalnem okolju, kot so center za socialno delo, enote zavoda za zaposlovanje in nevladne organizacije, ter s preseganjem klasičnih institucionalnih oblik delovanja. Centri za krepitev zdravja sodelujejo kot koordinatorji skupnostnega pristopa.
Kot še poudarjajo pri NIJZ, si želijo nadgraditi predvsem delavnice, ki so usmerjene v obravnavo kroničnih bolnikov, da bi ti lahko s strokovno pomočjo oblikovali uresničljiv načrt za trajno spremembo življenjskega sloga.
Večji poudarek bi radi namenili tudi obravnavi starejših oseb predvsem na področju ocene njihove telesne pripravljenosti oziroma zgodnjega odkrivanja zmanjšane možnosti delovanja pri osebah, ki so stare 65 let in več. Z vprašalnikom pri njih ugotavljajo, kolikšna je sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil brez pretirane utrujenosti, varno in samostojno. Izvedejo testa za ugotavljanje mišične moči rok in nog. Če je mišična moč zadostna in ni zmanjšane opravilne sposobnosti, svetujejo ohranjanje telesne dejavnosti in osebo ponovno povabijo na obravnavo čez eno leto (ob dolgotrajni bolezni ali poškodbi pa lahko že prej). Če je posameznikova mišična moč mejna ali nezadostna in opravilna zmožnost slabša, ga napotijo na obravnavo v sklopu Modula za krepitev zdravja (Test telesne pripravljenosti za odrasle/starejše) ali poglobljeno obravnavo za krepitev zdravja Gibam se.
Da bi dodatno podprli tiste, ki doživljajo čezmeren stres in imajo znake depresije ali tesnobe (anksioznih motenj), ter njihove svojce, bodo poleg delavnice podpore pri spoprijemanju z depresijo na novo izvajali še kratko delavnico Tehnike sproščanja in psihoedukativni delavnici Spoprijemanje s stresom in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo (anksioznostjo).
Ranljivi in ovirani, ki se ne bodo mogli odzvati vabilu na preventivni pregled v referenčni ambulanti ali ambulanti družinske medicine, bo lahko obiskala patronažna medicinska sestra in izvedla preventivni pregled na domu. Pri napotitvi drugih »neodzivnikov« v centre za krepitev zdravja ali ambulanto pa naj bi pomagali še predstavniki nevladnih organizacij, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje in drugih organizacij v lokalnem okolju.
V preteklih 10 letih izvajanja preventivnega programa je bilo v Sloveniji preventivno pregledanih več kot 900.000 odraslih. Skoraj četrtino so prepoznali kot zelo ogroženo za pojav zapletov srčno-žilnih bolezni. V programe za spremembo vedenjskega sloga s področja zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja in tveganega pitja alkohola pa je bilo vključenih več kot 350.000 oseb.
Uspešnost preventivnih dejavnosti se kaže v znižanju umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni in pojavnosti dejavnikov tveganja, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Za koga in kaj
- Zdrave osebe z dejavniki tveganja se lahko udeležijo vseh delavnic in individualnih svetovanj v okviru Temeljnih obravnav za krepitev zdravja (Živim zdravo, Tehnike sproščanja, Ali sem fit?). Delajo po različnih modulih, in to glede na to, ali imajo zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi ali zvišan krvni sladkor. Starejši lahko tudi testirajo telesno pripravljenost. Na voljo je še poglobljena obravnava za spoprijemanje s stresom. Svetovalnice za tvegana vedenja pa pomagajo pri opuščanju kajenja in opuščanju tveganega ali škodljivega pitja alkohola.
- Osebe, ogrožene za nastanek kroničnih bolezni, in kronični bolniki se po pogovoru s koordinatorjem programa za krepitev zdravja glede na potrebe lahko udeležijo vseh obravnav v tem programu.
